Po vzoru prejšne, smo naredile še domačo, z doma izdelanimi okraski.
Category Archives: Če verjameš
Tinine kučne čarolije 4.
Groundhog day
Žalostna, nesrečna, tečna, utrujena, zmatrana, naveličana, obupana …
Jezna, da sem sploh uvedla dieto. Čeprav to nima veze z dejanskim stanjem, sem pa vseeno verjela, da bo pomagalo. Pa saj pomaga samo ne tako kot bi si želela. Vse sem slutila že prej in tule sploh, pa sem se prepričevala, da morda pa le ni res!
Takole iz moje perspektive izgleda intervensko nadomeščanje železa.
Šola in uniforme
Eh brezveze, danes so me na ulici ujeli in vprašali, če sem za šolske uniforme? Ne, nisem. Zakaj pa ne? Nimam še izdelanega stališča! Mal sm zmrznila, tko kot v srednji šoli pred tablo ;).
Valjda sem ga kasneje podrobno razdelala, stališče mislim :). Nisem prepričana, da bi uniforme prinesle kaj dobrega, morda le kak zaslužek znotraj države (šivilje in snovatorji), pa še to bi se kasneje vse naveliko kritiziralo… Socialnih razlik s tem ne bi zakrili, nekaterim bo kljub uniformi krulilo v želodčku. Podobno kot z ocenami, otroci se znotraj razreda pozicionizirajo ne glede na ocene ali opismeno ocenjevanje, pa če nam je to všeč ali ne. Ampak saj je kasneje v življenju tudi tako.
Od kar pomnim, bi vsi mir, ljubezen pa enakost za vse. V resnici bi si pa vsak želel biti kdaj drugačen, pravzaprav vsak sam sebe dojema za drugačnega od ostalih, pa saj živimo v času, kjer se individualnost izraža na vseh področjih, še posej v oblačilih. Vsaj zadnjih 15 let kar jaz pomnim, je tako.
Pa to, da bi bilo manj stroškov! Pa kaj še?
Sam moje skromno mnenje, če me boste slučajno na Preverjeno videli vso zamrznjeno. Nisem za na TV in sem se tudi hotela izogniti nastopu, pa me je novinarka ujela na limance!
Skopelos 3. del
Ker sem imela res željo po gibanju in v vodi sem težko več kot urco, ker me zebe, pa še potapljam se ne, ker me je strah. Če se mi uspe potopit na 3m, že tipam tla z nogami, da se odrinem proti gladini, ker me grabi panika da bom ostala brez sape… Tako sem si obula tekaške superge ob 6.30 in zagrizla v klanec, ker drugega ni bilo. So se pa odprli čudoviti razgledi.
Tekla sem mimo puranov, kur, ovac, koz in starih čičotov… Le muhe so me na teku tako obletavale, kot da komaj čakajo da se bom stegnila. In ker sem nek dan brala na internetu, da na otoku ni večjega kriminala le nekaj poskusov posilstva beležijo, mi je drugi dan na teku dogajala divja domišlija… Predvsem, ko sem opazila nek pic-up track pripravljen da nekaj naloži (spuščena zadnja vratca). Med glasnimi ovcami opazim čičota, ko spušča neke zvoke in vleče pas iz hlač… A kaj je bilo potem? Nimam pojma, meni je v glavi toliko dogajalo, da se mi je zdela pot pol krajša kot prvič! Pa tekat nisem več šla. Ampak ne zarad čičota, ampak zaradi lenobe!
Po teku pa obvezno v morje. Kuhar, ki je srkal svojo kavico v čudovito praznem zalivu si je sigurno mislil svoje, ko me je videl vso prešvicano s plavalnimi očali in telefonom.
Je pa Manimejker našel Kayaking in Scopelos in nas prijavil na sunset kayaking trip in ker so imeli dvojne kajake zasedene, sta punci dobili vsaka svoj kajak. Mislim, da sta bili presrečni. Zapeljali smo se čez dve ali tri ožine, parkirali na mali plaži kjer smo pojedli super sadno malico, ki so nam jo pripravili. Malo smo pošnorkljali, se poslikali z vodnimi kamerami in odveslali v sončni zahod. Punce pa so občasno pripeli, da nista vsega sami preveslali. Super je bilo.
Na otoku je tudi nacionalni park in bojda te z ladjo odpeljejo na sosedni otok Alonissos, kjer naj bi se večkrat pojavljali delfini in mediteranskei tjulni, ampak ta del turizma (ladja za cel dan s kosilom vred) niso za nas.















You must be logged in to post a comment.