tinasurfazavas


Polovica prvomajskih počitnic

Recimo, da me ni več strah počitnic. 🙂

Saj veste, od poletnih počitnic je minulo precej časa in sama sem pri sebi marsikaj razdelala, zakaj je do tega prišlo, pa še vedno nisem sigurna, da se ne bo ponovilo. Se pa bolj zavestno ukvarjam z odnosi v družini, sploh ker imamo 11-letnico, ki je bila že od malih nog trši oreh, pa mislim da mi bo počasi kaj jasno. Povdarek je na KAJ!

Z Manimejkerjem sva imela v planu plezalne počitnice na Krku in to čisto sama. 🙂 Punci naj bi za 5 dni odšli, vsaka na svoj konec na priprave. Mala Lumpa je odšla, velika pa je zaradi infekcijske mononukleoze, ostala doma. Tako je doma zopet zavladala manjša drama. Velika Lumpa je bila bolna že kak teden nazaj, vendar ker se mi ni zdela povsem o.k. je odšla še na pregled krvi, kjer so postavili diagnozo in seveda odstvetovali fizične napore za vsaj 14 dni ali 3 tedne. Resnično se ji je podrl svet. Otroci v klubu čakajo priprave praktično celo sezono… Druga panika pa je zavladala pri Manimejkerju, ki si je tudi rezerviral dopust in ker doma ne zna dopustovati. Po malem razmisleku, se je pomiril in padla je ideja, da se odpravimo na Plitvička jezera.

Rezervirali smo hotel (navadno je to vedno apartma ) in se v ponedeljek odpravili na pot.  Kot zanimivost naj omenim, da smo 3 tedne nazaj pospremili veliko Lumpo na tekmo v Sarajevo. Ona je potovala  z avtobuso in klubom, mi trije pa smo se odpravili z avtom in 2 noči spali v Airbnb nastanitvi.  Na poti domov, pa se nam je priključila še velika Lumpa.

Tokrat se je na pot podal obraten troječek.

Podali smo se čez Metliko in se kmalu čez mejo ustavili v Turanj (Karlovac), vojaškem muzeju v nastajanju.

DSC_0037

DSC_0041

Nato smo se 2-ič v tem mesecu odpravili v Bosno in sicer v Bihač. Tu so nas na poti nazabavale pisane fasade in stili hiš. Ne bom vseh lepila, ker so posnetki zelo arhivski,  iz avtomobila, le najslavnejšo.

hiša

Sprehodili smo se čez reko Uno in čez mostove in pomoje je poleti tu kar živahno, saj je urejeno kot mestno kopališče in imajo tudi kajakaško stezo. Res lepo. Smeti pa so tiste, ki kazijo vse te lepote narave.

DSC_0099

DSC_0109

Ker smo jedli že nekje na poti smo se hoteli tu le posladkati. Vam povem, da tali srnin hrbet nisem spravila dol pa če… Sladkor ti kar škripa med zobmi… Kok smo se odvadili, to je res neverjetno…

 

srna

 

Na poti proti Plitvičkim jezerom smo zavili še v vas Željava, kjer je bojda hodil k vojakom Manimejkerjev oče. Tu naj bi bilo zapuščeno podzemno letališče. Do tja pa je bila pot kar strašljiva. No prišli smo do piste in vhoda vendar zaradi določenih opozoril, nismo šarili bliže, čeprav me je zelo mikalo.

pista

Torek je bil rezerviran za Plitvička jezera. Sprva je malce rosilo vendar hujšega ni bilo. Vmes sej je pokazalo tudi sonce in pa seveda smo poslikali 50 odtenkov zelene. Čudovita jezera. Še najstnica je bila navdušena, tisti ki jih imate, veste kaj mislim.

canvas slap

dežnik

poziralnik

modra

DSC_0450

DSC_0430

Japoncev in Kitajcev s selfi stickom ni manjkalo…

DSC_0343

Ko smo prispeli do ladjice, ki pelje nazaj v hotel,  pa se ulilo kot iz škafa. Tako smo se odpravili v sobo h knjigam.

DSC_0503

V sredo pa še v muzej Nikole Tesle v Liki – Gospić in čez gorski prelaz v Karlobag.

tesla 2x

DSC_0508

karlo

Tu seveda na kosilo in iz Jablanca na sprehod v Zavratnico, čudovito uvalo s potopljeno ladijo iz 2. svetovne vojne.

uvala2

DSC_0579

 

Tako smo si ogledali kar precejšni del hrvaških naravnih zakladov in res so lepi. Mene je predvsem očarala ta pot iz Plitvičkih pa do Karlobaga, taka gorska pokrajina polna ovac in zelo redko poseljena. Pa seveda razgledi.

Tudi morje ma tisto pravo barvo. 😉

morje

Zanimivo je takole biti samo z enim otrokom,  s tem da pri nas zahtevata vsaka povsem druge prijeme. Vsekakor je 10 x manj šundra z eno, kot z dvema. Opazna razlika je, da velika resnično pogreša malo, kar bi obratno težko trdila.

 

 

 

 


7 komentarjev

Liebster award v novi obliki

Evo pa me je doletelo.  Glede na to, da  je moj blog bolj v usihanju je to kar težka naloga. Mi  je pa vsekakor v poklon, ko dobim novega spremljevalca, hkrati pa jaz novega blogerja za sledenje. 🙂

Hvala Prav Posebna Mama.

Pravila gredo takole: 

1. Zahvali se osebi, ki te je nominirala in objavi povezavo do njenega bloga.
2. Navedi 11 dejstev o sebi.
3. Odgovori na 11 vprašanj, ki ti jih je zastavil nominator.
4. Z Liebster Award nagrado nominiraj 11 drugih blogerjev, ki imajo manj kot 200 spremljevalcev.
5. Sestavi 11 vprašanj, na katera bodo morali tvoji nominiranci odgovoriti.
6. Nominirancem na njihovem blogu napiši komentar in jih obvesti, da so bili nominirani.
 
11 dejstev o sebi:
1. Mama dveh deklet
2. Nediplomirana oblikovalka tekstilij in oblačil
3. Ljubiteljica vsega lepega
4. Navdušena rekreativka
5. Ljubiteljica kave
6. Ljubljančanka
7. Rada imam veter, gore, morje in gibanje, ki se navezuje na vse to
8. Pisana jesen, mi je najljubši letni čas
9. Ljubši so mi sončni vzhodi kot zahodi
10. Nered je moj najboljši prijatelj in hkrati sovražnik 😉
11. Turkizna je najlepša barva ne glede na letni čas
Mojih 11 odgovorov:
1. Katera je tvoja najljubša jed?
Težka,mmmm… mogoče tatarski biftek ali pa žganci. 🙂
2. Katero stvar bi najraje počel/a v življenju, če ne bi bilo nobenih skrbi glede denarja, prostora …?
Ta je simpl : SURFALA 😉
3. Kdo je tvoj največji navdih?
Navdih najdem marsikje,  v umetnosti, v športu, v predstavah, se izmenjujejo…
4. Kateri predmet si imel/a najraje v šoli?
Spet lahka, likovni pa telovadbo. 🙂
5. Kaj ponavadi najprej narediš, ko se zbudiš?
Dvignem roloje in zbudim otroke. 🙂
6. Katere knjige si imel/a pri slovenščini na maturi?
Nimam pojma. 😦
7. Katera začimba ti je najljubša?
TIMIJAN
8. Kaj bi naredil/a, če bi se ti sredi zelo zaposlenega dneva naenkrat sprostilo 10 minut prostega časa?
Kava na balkonu!
9. Katere zelenjave sploh ne maraš?
Brokolija!
10. Katera je tvoja najljubša igra iz otroštva?
Ne vem kako se ji reče. Imaš sklenjeno vrvico in jo potem prepleteš in delaš slike iz rok v roke (rak, voda…)
11. Brez česa si ne moreš predstavljati življenja?
Športa

In še 11. blogerk:
Zadnje čase sem res bolj slaba v slednju.
Tule je moj seznam redno pregledanih:
Pa še vprašanja:
1. Kako kavo najrajši piješ?
2. Kateri je tvoj najljubši kraj?
3. Če bi se lahko vrnil v preteklost, kaj bi spremenik pri sebi, če sploh kaj?
4. Kaj ti je ljubše sladko ali slano?
5. Najljubši film?
6. Katera barva oblačila prevladuje v tvoji omari.
7. Brez česa “ne moreš” v vsakdanjem življenju?
8. Katero prevozno sredstvo najpogosteje uporabljaš?
9. Sončni vzhodi ali zahodi?
10. Najpogosteje uporabljena beseda?
11. Jopica ali pulover?
 Težka je tale blogerska!

 


7 komentarjev

Groundhog day

Žalostna, nesrečna, tečna, utrujena, zmatrana, naveličana, obupana …IMAG1121

Jezna, da sem sploh uvedla dieto. Čeprav to nima veze z dejanskim stanjem, sem pa vseeno verjela, da bo pomagalo. Pa saj pomaga samo ne tako kot bi si želela. Vse sem slutila že prej in tule sploh, pa sem se prepričevala, da morda pa le ni res!

Takole iz moje perspektive izgleda  intervensko nadomeščanje železa.


3 komentarji

Skopelos 4. zadnji del

Otok je po letu 2008 doživel manjšo slavo, saj so na njem posneli nekaj scen filma Mamma Mia. Tako smo se tri dni pred iztekom dopusta, odpeljali do tako opevane skale s cerkvico. Pred tem pa smo si na iPadu ogledali film, da je bilo puncam vse bolj sveže v spominu in nikakor jima ni bilo jasno, kako je osel šel po vseh 200-ih stopnicah. 😉 Na vrhu sta videli, da je cerkvica precej manjša kot v filmu, tako jima je končno postalo bolj jasno, da ni bilo vse posneto na otoku in me začeli spraševati, kako se montira filme…
DSC_0078
DSC_0098
  DSC_0127
DSC_0128
DSC_0130
DSC_0133

Pri ogledu skale smo prvič naleteli tudi na nekaj pravih turistov, ostali so bili grški turisti. Nato smo se odpravili še na samotno plažo, kjer sta dekleti lovili valove, Manimejker iskal ribe, jaz pa uživala v senci in se zvirala po skalah.

DSC_0151
DSC_0188 
DSC_0161
DSC_0172
DSC_0245
DSC_0438

Pa še nekaj fotografij samega mesta Skopelos.

DSC_0505 
DSC_0485
DSC_0488
DSC_0541
DSC_0497
DSC_0504
DSC_0510
DSC_0526 
DSC_0536

Domov smo se odpravili v enem kosu. Ob 21h na trajekt ob 2h ali 3h zjutraj smo bili v Volosu in zvečer že v prelepi Ljubljani.

Pot z avtom sploh ni bila tako naporna, kot smo mislili. Otok je čudovit in ga priporočam, vendar le tistim, ki na dopustu uživate zgolj v hrani in branju. 😉