No tole je bil model:
Baje, da je pasme beagel. Kdo bi vedel. Mali Lumpi je hitro vroče in kostum iz kakega kosmatenega materiala, bi jo hitro naživciral, zato sem se zopet lotila reciklaže. Razrezala dva t- shirta en pulover in uporabila še ostanke blaga. Tadam.
Obrazna poslikava je na hitro, le za slikanje, saj ji še močno teče iz noska in sva jo takoj za tem obrisale, ker se ji drugače vse paca in jo moti. Zdaj veselo laja po stanovanju in fehta polpete. 🙂
Hitro ste ugotovili. Najverjetneje sem preveč pokazal na fotografiji ali pa sem tako dobro naredila, da vam je bilo tako hitro jasno :). Nečak si je zaželel biti Harry Potterjeva sova Hedwig.
Lansko leto je bil Pegaz, leteči konj.
Takle, in imel je še bela pernata krila.
Letos sem ga predelala. Torej reciklirala v Hedwig.
Tole na sliki je moja lumpa in seveda ni nič poslikana. Ampak za vtis bo!
Mala Lumpa me neprestano riše v krilu. Pa sem si ga končno izdelala.
Moje zahteve so podobne kot pri otroških krilih. Udobno, pralno in NE tesno. 🙂
Nekdo si je zopet zaželel biti kekec. Tokrat smo dilemo z materialom rešili tako, da mi je mami malega kekca poslala stare atijeve hlače.
Takele:
In takele ji bom poslala nazaj!
Ju, ju, juhuhu!
Lažje je šivati na novo, vendar je pri recikliranju občutek zadovoljstva toliko večji.
Kaj boste pa vi za pusta?
Ne vem, če sem že kdaj, pa tudi če sem že, lahko še enkrat.
Nekoč pred davnimi leti, mi je kolega (Ninja 2) obljubil, da ima on enega prijatelja (zdaj NINJA), ki naju bo peljal v skalo plezat. Kaj sem bila vesela, k’ radio. Šli smo v Glinščico in lezli k’ blazni, od tam smo se kar s pasovi na riti odpeljal še v Sisljan. Men sta štrik navrgla k vajencu, onadva vsak za več kot glavo višja od mene, sta pa skoraj praznih rok prepevala Carl Douglas – Kung Fu fighting. In od takrat smo Ninje.
Lansko leto je Ninja praznoval okroglo obletnico rojstva in ker fanta večkrat tekmujeta na adventure race-ih pod imenom Ninja team, sem jima celo naredila logo. Testno smo ga sprintali na jopico, ki smo jo podarili 30 letniku. V planu so bile še majčke, pa gate, pa…. svašta …
Pot do realizacije se je nekje prekinila.
Včeraj pa je praznoval Ninja 2 in zanj sem izdelala novo vrečko za magnezij. Tisto, ki jo bo najverjetneje danes vrgel v smeti, sem mu zašila pred več kot 10-imi leti in je narejena podobno kot tale moja na sliki.
Ja vem, rabim novo. 🙂
Takrat so bile vrečke zelo majhne, le toliko, da namočiš prstke notri.
Bolderji in z njimi bolderaši pa so prinesli tako velike vrečke, da lahko roke do komolcev namočiš v vreči.
No tale ni glih za komolce, bo pa Ninja 2 zagotovo stresal veliko magnezija na Stenci.
Letim na Stenco in predat darilo.
In kot bi Riba rekla, Multipraktik šiva za vas.
ad infinitum
Fashion by Almira Sadar
Ko bom velika, bom velik dietetik. Rastem pa hitro ;)
psihoterapija in svetovanje
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.