tinasurfazavas


4 komentarji

Športno poročilo

Po lanskem maratonu sem bila prepričana,  da bo naslednji izziv nek daljši trail run in tako sva z Running buddyem nekako tiho ciljale na Istra trail.

Tihi cilj se ni uresničil, ker nekako nisva uspeli trenirat. Sprva me je po maratonu pestila bolečila v ritnici, ki kar ni izginila in nekako mi je začel nagajati hrbet in vse skupaj je pripomoglo k netreniranju in tako so cilji padli v vodo.

Vmes sem,  upam da za vedno,  uspelo zrihtat železo. Na pregledu želodca so ugotovili okužbo  z bakterijo Helicobacter Pylori, ki je bojda eden izmed vzrokov za slabo absorbcujo železa in sem jo uničevala s kombinacijo antibiotikov. Po kuri pa sem nadeljevala z železovimi tabletami Terra nova ( na rastlinski osnovi) in si zares prvič v življenju brez težav (tablete nimajo stranskih učinkov) dvignila železove zaloge na res solidni nivo.

Da pa ne bi bilo vse rožnato so mi začeli nagajati kolki in hrbet…  Tu mi ni še povsem jasno, ali sem samo toliko zategnjena od teka, ali gre za kaj hujšega. Vse kar vem je, da mi počitek ne dene dobro, sem samo še bolj trda in negibna…  Jutranja Yoga je najboljše zdravilo, le da jo včasih ne uspem uriniti v urnik in se mi seveda to tudi pozna. Vmes namreč tudi plavala nisem in je bilo samo še huje. Tako da plavanje je zame koristno, razen delfina, ki ni primeren za težave s križem…

Ko sem dobila kolo sem začela s cestnim kolesarstvom. Tule so moji klaverni začetki. Včeraj pa sem bila 6-ič na kolesu in počasi mislim, da začenjam uživat! Spusti so že za vriskat! Nisem sicer divjak, ampak bremzam uglavnem samo pred ovinki . 🙂  So mi pa klanci predvsem bolj zabavni kot ravnine. Na teh najbolj obupujem, čeprav tu je res prednost, da z bratom kolesariva v paru in se menjava. Včasih ti vse dol pade, ko rineš ko budala v tist veter,  pa ne gre nikamor, tako da zavetrje še kako pride prav. Včeraj sva se tako podala na Katarino in po 200m klanca slišim brata nekje zadaj,  kako se z nekom pogovarja. Pripravim se, da me bo ujel kolesar. Tiho se mi približa in kar dolgo vozi tik za menoj. Seveda sem gonila v rdeči, ampak ker res nimam pojma kako mi gre na kolesu, se rada malo preizkusim. Po nekaj 100 metrih me le ogovori in takrat vidim, da je kolesarka. Še huje! Vendar je bila njena frekvenca vrtljajev precej večja od moje in gladko mi je ušla,  pomoje za več kot 100m…  Brata sicer uženem v klanec navzgor, ampak to pripisujem tudi njegovi prekomerni kilaži… Seveda pa me še vedno najbolj skrbi vožnja v množici kolesarjev. Ta me čaka 14.6. 2015, ko se bom prvič pereizkusila na malem maratonu Franja.

IMG_1762

IMG_1763

Mojca, teka nisem opustila, le cilja trenutno nimam in motivacije za tek mi manjka…


2 komentarja

1. vsi štirje…

Ob 11h dopoldne  smo se podali v Plezalni center. Že ob vstopu me je malo stisnilo, da je spet prevelika gužva. V  mali plezalni smo našli lušne smerce tudi za punce, ki sta se tako prvič preizkusili v visoki smeri na umetni steni. Ta veliki je šlo prav super. Sploh, ko sem jo iz balkona zbodla, da itak ne upa naprej. Nekateri otroci pač delujejo ravno obratno. Ko smo potegnili štrik ven je nujno hotela ponoviti smer in pokazati mlajši sestri, ki jo prvič ni videla na vrhu, da zmore prav do vrha. Tako se je odločila, da bo šla kar sama naprej in prvič sama vpenjala.

2014-01-05 12.38.10

Sledila sem jo z balkona in jo sproti opozarjala, da mora vpenjat. Ta strah je res hecn in valjda, da otrok neplezalec ne loči razlike med plezanjem naprej in plezanje na top. Ker sva oba starša mislila, da bo na vrhu zaradi močne vponke imela preveč težav, sva ji svetovala naj konča smer tik pod vrhom. Pa ji trma ni dala miru in je hotela do vrha. Tako je  vskočil sosedni plezalec  in pomagal stisniti vponko, da je lahko vpela svojo prvo smer.2014-01-05 12.41.18

Mlajša Lumpa, ki je drugače res močna, pa je na sredini smeri tulila, da ne upa naprej in smo jo vsakič spustili, ker sva se toliko že naučila, da pri določenih letih nič ne pomaga. 🙂 Kasneje sta se punci zvirali na bolderci, ki je bila  prazna, medtem ko sva si midva izborila dve smerci v veliki plezalni dvorani.2014-01-05 12.46.15

Plezalni center je super in Ljubljana bi zapolnila vsaj še enega takega, idealno bi bilo, da bi bil ta bližje centra. 😉

Aja, pa družinska vsopnica je bila 25, 5 € za 3 ure zviranja. Je npr. povsem primerljivo s kino obiskom, le da plezanje deluje bolj sproščujoče na vse člane družine, kar za kino ne bi trdila. Tako da toplo priporočam.


Rab 2013

S puncami smo skočile na vsakoletni babji odih na Rab.

Prvi vtis, ko smo se vrnile in stopile v stanovanje je bil : “Zakaj pa odmeva?”. Manimejker je kuhinjski pult spraznil vseh sokovnikov in škatlic, tako da je kuhinja izgledala kot da bi jo ravnokar zmontirali. Dobesedno, saj je imela  vse prstne odtise in lise, ki jih moški ne opazijo. Na mizi so bile le breskeve, nikjer nobenega nereda. Na balkonu pa se je sivka posušila in polica zacvetela.

DSC_0012 DSC_0010

O, kako sem bila žalosna! Tako močno, da sem si kljub svoji dieti privoščila dva griza pizze, ker drugače bi Manimejkerja lahko oglodala do kosti. Komaj sem se obrzdala.  Revež je le poslušal navodila in zalival rože na polici intenzivno in sivko malo manj intenzivno. Seveda ima vse to vrtnarjenje in delo po stanovanju zanj manjši pomen, sploh ker se mu zdi, da je to povsem neintelektualno delo in  ga kot takega tudi opravlja (brez da bi vklopil možgane). Zaliva po eno kanglico, ne glede na velikost lončka!!!

Tudi mašino je odnesel k serviserju in bojda bo šele čez dva tedna. Ampak jaz jo nujno potrebujem 😦 .

Na morju pa je bilo enratno! Razen tega, da sem opravila le en tek in preživela sicer enodnevno, ampak zelo hudo migreno. Tako da se človeku res zdi zaman, ko se tako strogo drži diete, pa ga potem migrena trojno useka, vendar nisem še obupala. Čeprav mislim, da se bom v Grčiji malo sprostila in malo manj koplicirala.  Sem pa odkrila, da  kava z mlekom resnično ni zame in da ima “gola” kava resnično čudovito aromo in okus!

DSC_0076 DSC_0071 DSC_0068

Doma smo takoj skočili še v živalski vrt z ameriško druščino. Otroci so si bili simpatični, ampak pri teh letih je jezik kar precejšna ovira. Res škoda!DSC_0022

DSC_0031  2013-07-22 19.12.35Dans pa Hugh Laurie v Križankah, komaj čakam!


2 komentarja

Športno – kulturni dan

Mala Lumpa hodi v glasbeno pripravnico in zaključno prireditev so organizirali to soboto ob 11h v Slovenski Filharmoniji.  Seveda, je bil to soboto tudi tek trojk na katerega smo se že 6-ič zapovrstjo  podali tudi POGUMNI (Manimejker in moj brat sta preostala dva člana). Vsako leto tudi sledi tale zapis.

Večina rednih sledilcev ve,  da zadnje pol leta jamram, da mi tek ne gre najbolje od nog in tudi v četrtek sem gagala po Rožniku in niti enega klanca nisem odtekla v celoti. Tako sem fantoma sporočila, da se že v naprej javim za najšibkejši člen, da bo pa treba vseeno pohiteti, ker moramo biti ob 11h že na koncertu. Tako smo se prvič postavili res spredaj in štartali s ta “hitrimi”. Manimejker je opozarjal, da smo prehitri,  saj smo se odločili,  da imamo tempo nekje med 5.3 in 5.5 na km, nas pa so ta hitri malce zavajali. Pa je kar šlo, malce smo klepetali, pazili na tempo in tekli. Meni je hladno vreme pisano na kožo. Prav super mi je šlo. Tik pred klancem sem testirala nov gel (nimam pojma kje sem ga dobila- je pa bojda brez glutena), ki niti ni tako ogaben in mislim da dela. Klanec sem tekla, tekla in tekla. Fanta sta mi sledila, Manimejker je sicer zaostajal, vendar sva ga na vrhu pri vodi počakala in dirjali smo naprej. Midva z bratom sva kar nastavila tudi po klancu navzdol, saj so za naju najhujši zadnji km po ravnini. Navadno je to peklenskih 2,5 km po soncu. Tokrat sonca ni bilo in meni je dež super ustrezal, blato na Golovcu pa malo manj. Tempo je bil čisto prehiter za nas, ampak  mene je spodbujal pogled na uro, ki je govoril, da bomo tekli svoj najboljši rezultat in smo tudi ga 1:16:27. Bravo fanta, vsako leto smo boljši. Drugo leto pa še hitreje!

2013-05-11 09.07.03

Popili smo juhico, pojedli pomaranče in odšli v filharmonijo. Aja, nič se nisem preoblačila. V Wc-ju filharmonije sem si umila obraz in nadela svežo majico in jopico. Superge in noge pa so bile še čist usrane. Tako da rušimo tabuje. Tudi v usranih supergah te spustijo v filharmonijo :).

2013-05-11 12.11.57 Seveda bi mi bilo ljubše, če bi se uredila. Bi mi bilo pa tudi ljubše, če bi se glasbeniki kdaj ozrli še malo okoli sebe. 😉 Koncert je bil super. Lumpa je zelo lepo pela, velika Lumpa je bila zelo pozorna na pihala, mene pa so prevzela godala. Krasno je bilo! 2013-05-11 12.06.52


1 komentar

Krompir na balkonu

Na FB Green Renaissance strani sem videla tole fotografijo.potato-barrel

Sočasno mi je Ninja razlagal o TV oddaji, kjer so opisovali vertikalno gojenje krompirja. Takoj sem prijela za idejo in začela iskati izdelovalca zgornjega soda. Ugotovila sem, da je v Angliji to zelo popularno in lahko kupiš takle plastičen sod. Seveda bi jaz imea lesenega. Tašča mi je namignila, da mogoče pozna nekoga, ki bi mi ga naredil, hkrati pa mi je ponudila sod od zelja od stare mame. Vzela sem sod stare mame, žal tu ne bo mogoče sprotno obiranje krompirja, bo pa za prvi poskus kar o.k. Sod sem prve želela še prebarvati, ampak ker so me že vsi priganjali (beri vsi so že sadili krompir na vrtovih), sem se v končni fazi odločila, da bo letos ostal kar tak.

sod

Namontirala sem mu koleščka, da ga lažje premikam po balkonu in namestila še plastični krožnih spodaj, da ne bo voda takoj stekla ven, ko ga zalijem. Takole sem namestila krompirčke in zasula z malo zemlje. Zdaj pa veselo čakamo na prve zelene odganjke :). Pripenjam še eno slikici o ideji  vertikalnega gojenja krompirja .

krompirček rastePa še pogled ob kavici. Ko bo pa krompirja poln sod, bomo pa še pečen krompirček slikali. 🙂

P1140029

Jutri pa proti morčku. Lepo se imejte!