Pred dobrimi 4 leti smo kupili prvi Trip- trap stolček. Blazinice nisem vzela, saj sem menila, da jo bom naredila sama. Kmalu zatem smo kupili drugi trip trap in blazine še vedno ni bilo.
Vmes sem se premislila, ker so Princeske včasih čist preveč pujsaste in bi to pomenilo samo dodatno delo.
No pa sem med nakupovanjem blaga naletela na povoščeno platneno tkanino (oilcloth), ki se mi je zdela kot nalašč za projekt.
Končno bosta ritki podloženi:)!
Pridno smo zbirali reciklažo in nastali so novi izdelki.
A sem že povedala, da pri nas ne pijemo Nescafe-ja:).
Takole bomo zdaj nakupovali z vonjem po kavi:
Namesto Zbiralnice pa tokrat Shranjevalnica:).
Zmanjkalo mi je čokolino vrečk za pokrov. Čez kak mesec pride še ta.
Dimenzije 75 x 85 x 12.
ZA VSE, KI NE VESTE KAM Z UPORABNIMI SMETMI, OBSTAJA DRUŠTVO, KI JIH ZBIRA IN IZ NJIH DELA UPORABNE STVARI.
POGLEJ SI : SMETUMET
Polna optimizma sem stopila v novo leto. Pa mi je takoj po novem letu crknil pomivalni stroj. O.k. Elektronika. Baje se mi ne splača popravljat. O.k. izberem novega. Naročim in seveda tudi zmontiram. Še kar zabavno.
Prejšnji teden pa začne računalnik neki mlet, pa mlet. Resetiram. Spet probam neki delat, pa melje, pa melje. Kličem osebnega računalniškega mojstra. Seveda predlaga že naročeno. Ne morem verjet! Moj prvi računalnik umira, še preden je upihnil prvo svečko (še dobro ker je garancija 1 leto). Žalostna! Ni zabavno. Najdražji ga odnese na servis.
Da bo mera polna ponoči najmlajša pobruha celo posteljo in še vse kar paše zraven. In proti jutru vsa zmečkana ugotovim da stoj ne ožame perila. O.k. Sem pač preveč naložila, zložim nekaj ven in ponovim postopek. Nič. O.k. crkne pralni stroj. Cel žur. Sploh ni zabavno! Sprva sama pogledam stroj in ugotovim, da črpalka dela. To sem namreč že sama menjala. Centrifuga ne dela. Kličem serviserja. Pride. Zaračuna 20 evrov za diagnozo. Zopet elektronika. O.k. Stroja sta oba stara 6 let in kot zgleda, da zdaj stroji delajo 6 let. Nič. Odločim se za popravilo. S serviserjem se čudiva, saj nova elektronika sploh ne dela, morda je zanič ali pa je še kaj drugega. Serviser obupal, preveliki stroški! Kupujem nov stroj.
Tok o ekologiji. Pa zakaj delajo tako pokvarljivo robo? Pa zakaj ima vsak telefon svoj polnilec? Pa zakaj je ceneje nov stroj kupit, kot menjat dve tablici v stroju?
Sranje! Tudi moj Manimejker je izčrpljiv vir in skupaj se odločiva za nov stroj. Glede na to, da se popravilo vleče cel teden in da nas potem še en teden ne bo, mi je najvažnejši, najhitrejši rok dobave. Baje, da jutri pride. Upam da bom našla pot do vrat, pri vsem tem umazanem perilu.
Naporno je tole!
Da pa ne bo vse tako črno, sem si privoščila še en izdatek. Kupila sem si dereze. Take, ki so primerne tudi za tek.
Danes sem jih v soncu tudi preizkusila. Pognala sem se kar na Rožnik. Moram reči, da se super obnesejo. Si veliko bolj stabilen kot brez. Vendar daljših tekov ne bi priporočala. Proti zdrsom je super, ne izključuje pa zvitja gležnjev. Vsaj zdaj, ko se vse topi in je občutek podoben teku po peščenih plažah. Seveda, z veliko domišljije.
Evo ena iz rubrike Sam svoj mojster.
Sredi poletja nam je crknil bojler, pač ni bilo tople vode. Preverila sem vse klasične stvari: varovalko, stikala, el. napeljavo in ugotovila, da je pač potrebno poklicati mojstra. O.k. Kličem kolega vodovodarja in mu razložim situacijo. Pravi, da bo najceneje in najbolje, da kupim novega (v smislu, da je obstoječi že dovolj star za menjavo). Opozori me tudi, da bo najmanj težav, če kupim čim bolj podobnega, da ne bo potrebno še kakih novih nosilcev betonirat. O.k. malo posrfam in si izberem novega. Pošljem mojega v Merkur in mu seveda zabičam, da mora bit enak ali vsaj čim bolj podoben, zato da bo šel na enako mesto. Vse lepo in prav, še isti dan imam bojler doma. Odprem škatlo in ugotovim, da je manjši. Oh, ja! Moški.
Pokličem vodovodarja in pravi, da prileti v sredo. V SREDO, bila je sobota? A jaz naj pa tri dni otroke z lončkom polivam? Že res, da je bilo to sredi poletja, samo moji otroci so poleti zvečer tako umazani, da so kvečemu za v stroj ne pa za neko površno umivanje. Voda v pipi pa je vseeno premrzla za tuširanje 2 in 5 letnice. Zato pogrejem vodo na štedilniku, jo zamešam na pravo temperaturo in ju polivam z lončkom. Za punce je bil pravi hec. Moj je bil navdušen, seveda se je nadejal da bom njemu tudi pogrela vodo in ga polivala. Uf , kako romantično! 🙂
Ko so bili otroci že v postelji sem se lotila demontaže. Še prej pa sem malo posrfala in poiskala navodila.
Tole, pa so moja navodila:
1. Prve slikam in nato odklopim elektriko. Da kasneje lahko preverim položaje žic z fotografijo.
2. Zaprem ventil za hladno vodo poleg bojlerja in odvijemo cevi. Nekaj mi ne štima. Nato se spomnim še na vakuum in odprem pipe, da se sprosti vakuum v bojlerju.
Voda se izteka – to je dolgotrajno delo.
3.Ko se izprazni prosim mojega, da mi pomaga pri snemanju bojlerja s stene in z natikanjem novega bojlerja.
4. Ker je novi bojler manjši rabim nove cevi, malce daljše. Torej skočim še v Merkur kjer mi prodajalec hoče povedat, da sama brez preje in masti tega ne bom mogla zamenjat.
Vendar jaz prejo in mast že imam:-).
5. Pritrdim cevi, seveda s prejo.
6. Priklopim še elektriko, žičko na žičko in seveda preverim s fotografijo.
7. Odprem ventil za vodo in zopet odprem pipe. Držim fige, da cevi ne bi puščale, saj bom mogla drugače postopek ponoviti.
8. Priklopim še stikalo in lučka na bojlerju se prižge.
9. JEJ!
Pokličem kolega in povem, da mu ni treba hoditi v sredo. Pravi, da ima drug teden ful gužvo, če bi kej vskočila:-).
Nič grem pod tuš, saj bojler dela.
Aja, pa “delavska barva” na prvi fotografiji je zgolj naklučje!
Dva vidika.
Vsa ta nakupovalna “nuja” me navdaja z zmrdovanjem nad materializmom in ne odnosom do stvari. Ne odnos do stvari, kot ga sama imenujem, me dostikrat zmoti pri današnjih otrocih. Meni osebno ni vseeno, če otrok izgubi kapo, rokavico, igračo, del igrače ali karkoli že. Nikoli ne rečem, nič hudega, bomo kupili drugo! Želim, da se potrudijo, malce pomislijo kje so jo izgubili, založili ali nazadnje videli, se trudim z njimi poiskati in šele zadnja možnost je nadomestitev stvari z novo.
No pa sem že zašla s teme.
Navadno me sezonska znižanja ne ganejo preveč, ker če kaj potrebujem, si kupim takrat ko rabim. Če pa že kupim kaj na razprodajah, je to kaj manjšega, npr. kak lušten vedno uporaben T-shirt, spodnje perilo, kapo, nekaj kar vedno pride prav.
In tokrat? Med celodnevnim delom, prvi dan razprodaj, so me navdajali mešani občutki. Sprva me je zopet zmotilo pretirano potrošništvo, le zakaj bi človek kupoval stvari, ki jih ne potrebuje,le zato ker so poceni? Le kdo potrebuje 5 plaščev, 9 puloverjev, 10 majic, 8 parov hlač… Jaz že ne! Ja res je! Jaz imam rada manj stvari pa tiste nosim do onemoglosti. Kljub temu, zmrdovanju nad razprodajami, sem se spomnila na torbico nedavno videno v Oilily-evi trgovini in si jo seveda zaželela. Še več kot to, hotela sem jo imeti! Podlegla sem razprodajam!:( Aja torbica je zame nujno potrebni modni dodatek. Zaljubim se, jo nosim pozimi in poleti, razpada, jo še nosim, razpade dokončno, kupim drugo. Nimam desetih torbic, za k desetim parom čevljem. Navadno imam eno barvito za povsod!
Torej plan je bil, da ko končam, se s kolesom odpeljem mimo omenjene trgovine, da pokukam čez izložbeno okno, če jo še imajo. Doživela sem res lepo presenečenje. Trgovina je bila že zaprta, prodajalke sem hotela le povprašati po telefonski številki, da jih bom lahko jutri poklicala in povprašala, po torbici. Pa sta mi prav prijazno odprli in prodali najlepšo torbico;). Kako sta mi polepšale, zares, naporen dan!
Moja zimska oprava je bila še skoraj popolna. Čez dva dni pa sem si umislila še tole kapo.
Prav tako sem iskala celo zimo. Celo naplesti sem si jo hotela, pa nisem našla tako idealne volne. No sedaj ko imam popolno opremo za zimo, pa lahko začnem prodajati poletno robo.
ad infinitum
Fashion by Almira Sadar
Ko bom velika, bom velik dietetik. Rastem pa hitro ;)
psihoterapija in svetovanje
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.