Naš zaliv je bil čudovit.
Apartmaji so lušni edino malo so pretiravali z opisi, kot ponavadi.
Ampak je pa hrana v lokalni restavraciji zares ugodna in super okusna, tako da sem le izjemoma kuhala v kitchenette ;).

Punce in Manimejker so uživale v šnorklanju, lovlenju ribic nabiranju školjkic in bezanju hobotnic.

Jaz pa sem špilala lokalno medicinsko sestro. Sosedov sin (GRKI) si je razbil arkado in sem mu ponudila steri stripe. Ker je oče slabo razumel angleško in kaj sploh to je, sem se ponudila, da mulcu sama zalimam arkado in sem tudi jo. Nato pa sem vprašala, če kdo od otrok govori angleško? Ponudili so mi 12 letnika, kateremu sem posredovala navodila o mirovanju in nič kopanja za danes. Še kar smešno.
Zvečer se zopet pojavijo pri nas s prevajalcem in me sprašujejo kako naj “selotejpe” odstranijo? Zraven imajo še drugega očeta, ki sprašuje, če znava nemško. Manimejker se javi, ampak medtem, ko on zlaga stavke slovnično pravilno (pravi da si je prevajal iz angleščine) sem jaz že podala “nemška” navodila :). Kasneje pa me prvi oče le vpraša, od kod smo in če znam Srbsko. 🙂 To sem se nasmejala in se spomnila tistega vica “Zašto ne priča srbski, da ga cjeli svijet razumije?”
Šnorklanje, veter ali maslo v ušesu ali cela kombinacija, je naši mali Lumpi povzročilo vnetje ušesa. Kurili sva palčke, ukinili kopanje, a po treh dneh sva vseeno odšli k zdravniku po antibiotik!

Uho se ni hujše razbolelo, smo pa počakali, da je oteklina minila in potem zopet razrezali eno kapo in se je kopala s trakom. Šnorklanja pa je bilo konec.
Tako smo čez dan viseli na lokalni plaži, se masirali, brali in učili 😉

Popoldne pa smo se potepali po bližnji okolici in iskali razglede si ogledovali samostane. Našli pa smo tale kal z ribicami žabami in kačjimi pastirji, videli kune, kunce, zajčke, konje, divje koze in neprestano božali mucice.

Na obisk pa je prišel tudi Marko (Ecletus), ki bojda takole na hrbtu gleda telivizijo.