tinasurfazavas


4 komentarji

7 Flora

Malo nostalgije nikoli ne škoduje.  Naša najmlajša Lumpa je praznovala 7. rojstni dan in že nekaj let ji obljubljam tak čisto tapravi foto album. Starejša ima vsaj tri, mlajši pa sem zmontirala kar nekaj filmčkov, evo tale je star že 6 let, a do sedaj ni imela  nobenega foto albuma.

Tako je končno dobila svojo prvo Foto knjigo. DSC_0087

Vmes smo obudili marsikateri spomin, tudi tiste najbolj boleče. Kako so ji na živo šivali jezik, kako so ji trije Grki gledali v močno vneto uho in je tulila ko jesihar. Kako smo jo na smučišču tlačili v aki, ko si je spahnila nogo in nenazadnje sva bili pretekli teden na ispiranju vnetega ušesa in končno dobile navodila specialista, kako se najbolje izognemo morebitnim bodočim vnetejem. Ob vseh teh dogodovščinah mi na misel ne pride, da otrok ne bi več smučal, plaval ali pa bil drugače prikrajšan za male poškodbe, ki zagotove še pridejo, čeprav moram priznati, da bolj bolijo  kot moje poškodbe.

Tako si je za rojstnodnevno darilo izbrala rolko in ne vem kdo je bolj navdušen, jaz ali ona. Škoda le da gre jesen notri ampak sej snega še nekaj časa ne bo. 😉
DSC_0078
DSC_0030
DSC_0037
DSC_0043
KLanci so zakon!
skejtarka 1
Pa sonce in jesen tudi.
DSC_0095


V Črni Kal

smo jo mahnili danes. Puncam ni kaj preveč za v hribe, prihajata v tista leta, jaz pa nisem imela energije za bodrenje vseh in res se mi je šlo v skale. Ta velika je že spet nos vihala, pa sem rekla naj ostane doma, pa dobi navodila kaj mora opravit med tem časom… Seveda je šla raje z nami. Pridemo v Kal, kjer je vse drugače po požaru, in ta velika ugotovi, da se je vrhunsko obula. Visoke superge z ravnim podplatom. Seveda nimamo otroških plezalk. Nisva znorela, le ponovila vedno se ponavljaloči stavek: Kaj se vprašaš na vratih?  Kam grem in kaj za to stvar potrebujem? Seveda je imela preveč dela z živciranjem ostalih, da bi se to vprašala…

Ni važno. Plezala nisem od začetka poletja in ja, nisem v nobeni formi… Prvo smer sem se hudo tresla, v drugi tko navila da sem se vsedla, tretja je bla pa itak sem za tamale štrik potegnit… Ampak bilo je pa super. Toplo, mirno tko za martinčkat se. Ta velika je na koncu prosila, če bomo šli jutri tudi?  V sosednjem “taboru” je zasledila 4 letnico, ki je plezala vse smeri do vrha in je dobila hud iziv. 😉

No jutri ne gremo, ker imamo britof – obveznosti, ampak če se bo jesen takole nadaljevala, pa upam da gremo še kaj skalo potipat…

Naša sveža 7 letnica, pa je zlezla pol smeri. Nato pa točila bridke solze, ko se ni upala vsesti v pas, da bi jo spustili dol. Pa smo našli rešitev! Še rikverc jo je preplezala! 🙂

DSC_0141
DSC_0168
DSC_0175
DSC_0176
DSC_0180
DSC_0189
DSC_0173
DSC_0190


2 komentarja

Sveta Ana

Šolsko leto v polnem teku + še dodatne aktivnosti z oktobrom,  pa smo pečeni…

Vmes pa še polno praznovanj, tako odraslih kot otroških (eno darilo na sliki) in bolj malo časa za nabiranje gob. Tako smo (so) se prejšni vikend odpravili v živalaski vrt (brez mene) pogledat tigra. V nedeljo pa na Ribniško Sveto Ano in kar na travniku pri avtomobilu nabrali svoje kosilo. V gostilni so nam že ponudili jesensko-zimski jedilnik s špehovko in gluhe štruklje, kar smo pri nas prvič jedli.

9878459284_7b32be05d5_b
9878407465_78913520d7_b
9878445703_d50d5db8d9_b
9878381976_929a020ba5_b
9878277675_eee55f0dd5_b
DSC_0162
Dobr je bilo, še boljše pa gobe drugi dan…

Tole pa je nekaj izdelkov, ki so nastali v zadnjem času. Samo še v trenirkah bomo po”Lublan” hodil. 🙂

Ninja Tmodra
ninja J1
pliške2
eva


2 komentarja

Šola in uniforme

Eh brezveze, danes so me na ulici ujeli in vprašali, če sem za šolske uniforme? Ne, nisem. Zakaj pa ne? Nimam še izdelanega stališča! Mal sm zmrznila, tko kot v srednji  šoli pred tablo ;).

Valjda sem ga kasneje podrobno razdelala, stališče mislim :). Nisem prepričana, da bi uniforme prinesle kaj dobrega, morda le kak zaslužek znotraj države (šivilje in snovatorji), pa še to bi se kasneje vse naveliko kritiziralo… Socialnih razlik s tem ne bi zakrili, nekaterim bo kljub uniformi krulilo v želodčku. Podobno kot z ocenami, otroci se znotraj razreda pozicionizirajo ne glede na ocene ali opismeno ocenjevanje, pa če nam je to všeč ali ne. Ampak saj je kasneje v življenju tudi tako.

Od kar pomnim, bi vsi mir, ljubezen pa enakost za vse. V resnici bi si pa vsak želel biti kdaj drugačen, pravzaprav vsak sam sebe dojema za drugačnega od ostalih, pa saj živimo v času, kjer se individualnost izraža na vseh področjih, še posej v oblačilih. Vsaj zadnjih 15 let kar jaz pomnim, je tako.

Pa to, da bi bilo manj stroškov! Pa kaj še?

Sam moje skromno mnenje, če me boste slučajno na Preverjeno videli vso zamrznjeno. Nisem za na TV in sem se tudi hotela izogniti nastopu, pa me je novinarka ujela na limance!


3 komentarji

Skopelos 4. zadnji del

Otok je po letu 2008 doživel manjšo slavo, saj so na njem posneli nekaj scen filma Mamma Mia. Tako smo se tri dni pred iztekom dopusta, odpeljali do tako opevane skale s cerkvico. Pred tem pa smo si na iPadu ogledali film, da je bilo puncam vse bolj sveže v spominu in nikakor jima ni bilo jasno, kako je osel šel po vseh 200-ih stopnicah. 😉 Na vrhu sta videli, da je cerkvica precej manjša kot v filmu, tako jima je končno postalo bolj jasno, da ni bilo vse posneto na otoku in me začeli spraševati, kako se montira filme…
DSC_0078
DSC_0098
  DSC_0127
DSC_0128
DSC_0130
DSC_0133

Pri ogledu skale smo prvič naleteli tudi na nekaj pravih turistov, ostali so bili grški turisti. Nato smo se odpravili še na samotno plažo, kjer sta dekleti lovili valove, Manimejker iskal ribe, jaz pa uživala v senci in se zvirala po skalah.

DSC_0151
DSC_0188 
DSC_0161
DSC_0172
DSC_0245
DSC_0438

Pa še nekaj fotografij samega mesta Skopelos.

DSC_0505 
DSC_0485
DSC_0488
DSC_0541
DSC_0497
DSC_0504
DSC_0510
DSC_0526 
DSC_0536

Domov smo se odpravili v enem kosu. Ob 21h na trajekt ob 2h ali 3h zjutraj smo bili v Volosu in zvečer že v prelepi Ljubljani.

Pot z avtom sploh ni bila tako naporna, kot smo mislili. Otok je čudovit in ga priporočam, vendar le tistim, ki na dopustu uživate zgolj v hrani in branju. 😉