Kar ni konca kostumov letos. Tale vila ni žal nič reciklirana, bo pa najverjetneje služila še za kak drug namen kot samo za pusta, ker vem kako se dekleta rada igrajo najrazličnejše igre preoblačenja. Krila so nastalo podobno kot tale tule.
Moj najljubši in seveda edini nečak, si je izbral dihurja za masko. Ko sem mu poslala slikce dihurja in jazbeca, mi je odločno nazaj poslal sliko in napisal, tale Skunk bi bil.
Odločila sem se za kombinacijo reciklaže in ostankov materiala, ki ga pri meni ne manjka ;). Tako sem porabila dva črna moška T-shirta in dvakrat po 30 cm črnega in belega flisa, za šapice pa ostanke manjših kosov materiala.
Moja mala lumpa si je zamislila Kung Fu Pando. Tudi ta je reciklirana. Delno iz babičine črne plišaste trenirke, mojih starih majic in ostanki različnih materialov. Sva pa morali všiti tudi dva žepa za dodatne “povštre”. Eden je na trebuščku, drugi pa na riti.
Lumpa je presrečna!
Najverjetneje vam je zdaj jasno, kaki kostumi še sledijo ;). Pusta se kot vsako leto veselimo.
Kaj pa vi?
Na poti do šole sem videla plakat za tale film z meni ljubim igralcem Mads Mikkelsen-om. Film, se najverejetneje vrti v kinu, ker pa do tja ne pridem, sem si ogledala Kraljevske afere. Zgodba govori o norem danskem kralju. Težko bom objektivno ocenila film, lahko pa povem, da me priljubljeni igralec ni razočaral. 🙂
Vikend je minil v znamenju plavalnega tekmovanje. Prvo plavalno tekmovanje v naši družini nasploh. In moram priznati, da o plavanju res ne vem veliko, sem pa vesela, da se bom zopet nekaj novega naučila. Velika Lumpa je z nasmehom odplavala hrbtno in prav tako prsno. Popoldne pa sta takole obe vadili še v domači kadi.
Torej veselje do vode je pri nas veliko. Naj traja!
Še ena reciklaža. Dobila sem tole muco ali pa ovco v predelavo.
Navodila so bila jasna: Zajec naj bo! Ker je bil kostum že malo mali in ker sem mnenja, da so enodelni kostumi zelo nepraktični, sem ga prerezala, spremenila rep in ušesa in nastal je beli zajček :).
Ko misliš, da je vsega konec, pa jovo-nanovo. Sej se mi niti ne-da pisat. Na kratko. Angina se mi je iz decembra ponovila in ko sem mislila, da sem “s ta hudega ven”, so me vsi kašljavci doma nalezli z virozo. Tako sem jedla antibiotik in ponovno kuhala na 39, že tretjič v enem mesecu.
Pa pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra! Med tem časom se je pokvaril še pralni stroj – mi ni bilo treba prat. Mogoče sem pa mogla samo obležat. Čeprav se mi zdi, da imam preležnine povsod po telesu. GROZA.
Vmes sem pridno obljubljala pustne kostume, zdaj me pa panika, ker se že malo mudi. Evo za pokušino. Tole je sam del kostumčka za dvojčka. Idejo je njuna mama našla na spletu. Jaz sem izdelala le kapice.
Danes pa naprej. Nekaj jih bo zopet recikliranih.
Vmes pa še ena tema, taka starševska. Pri nas se je v zadnjem času razpasel italijanski način komunikacije ali po domače- dretje. Tako iz strani otrok, kot odraslih. Kakorkoli, ni mi všeč. Sicer imamo doma “kot” oziroma prostor, kamor je otrok poslan, ko pride do večjih konfliktov. Tam naj bi otrok razmislil o konfliktu, nam pa omogoča, da se prav tako malo ohladimo in zberemo za lažjo nadaljnjo komunikacijo z otrokom. Včasih pa vse skupaj ne deluje! Zakaj? Nimam pojma!
Naša 8, skoraj 9 letnica, ki izgleda resnično mila deklina, zna ostro usekati z jezikom nazaj, do te mere, da človeka tako razburi, da te tistih 10 minut sploh ne pohladi. Kar je pa še huje, vedno želi in ima zadnjo besedo. Iz nje vije taka jeza, da me občasno resno skrbi, od kje toliko jeze v tako malem telesu. Pa tudi v sobo se zapre kot mala pubertetnica in vpije da želi imeti mir in potem bolšči v strop in toči solze. Zmedena je pa tako ali tako vsak dan bolj. Jaz pa včasih kar obupana in v strahu kaj šele bo? No in tako zadnjič klepetam s sosedo in mi razlaga, da je gledala Supernanny in je navdušena nad metodami. Jaz sem že 1000 x slišala o teh oddajah, vendar ker ne gledamo Tv-ja, nisem nikoli oddaje resnično videla. Tako pa sem si v nedeljo zvečer, seveda pod vtisom glasnega vikenda, pogledala tale video.
Že po 5 minutah mi je bilo lažje. A zakaj? Ja ker veš, da je vedno lahko še huje :D!
No in takih videov je še nešteto. Vsem pa je več ali manj skupno, da otroci potrebujejo neko rutino, določeno mero pozornosti in kar je bistveno – doslednost. Jaz vem, da v efektu čisto preveč govorim in da bi po tistem razmisleku v kotu lahko zaključila le s tremi besedami in pobotnim objemom, ne pa pol urno pridigo za lajšanje svoje duše!
Prijeten vikend vsem skupaj, upam da ne bo spet italjanski 😉 . Danes je že mali petek. 🙂
Dan pred novim letom sem zaključila še zadnje izdelke in nastalo je tudi nekaj povsem novih, ki se jih bo dalo tudi naročiti. Žal so bile male manekenke na počitnicah in sem morala poslikati kar sama. 🙂
Leto pa smo prav prijetno zaključili s popoldanskim bowlingom v bližini nas.
Tale slika priča, da imamo v naši familiji res radi barve :).
Nadaljevali smo z večernim sprehodom po Ljubljani, si privoščili večerjo v domači režiji, otroci tudi ogled otroškega filma in končali na naši strehi, kjer se zaradi megle žal ni videlo ognjemeta. Je bilo pa kar nekaj spustov precej glasnih raket v domačih režijah.
Zbudili smo se v sončni dan, ki je kar klical po izletu. Poklicali smo prijatelje, ki pa so naše povabilo spremenili v svoje in nas povabili na Cicelj. Cicelj je manjši hrib v bližini Sv. Miklavža nad Moravčami.
Ni ravno hrib z nekim razgledom je pa pasalo pohajanje po soncu in gozdu z malce preveč vetra a brez kakega večjega napora. Največji napor tega dne je bil najti odprto gostilno. A na koncu nam je uspelo :).
Vesela sem, da smo leto začeli z izletom, ker se mi zdi da je le teh bilo mnogo premalo v letu 2012.
Odločila sem se za kombinacijo reciklaže in ostankov materiala, ki ga pri meni ne manjka ;). Tako sem porabila dva črna moška T-shirta in dvakrat po 30 cm črnega in belega flisa, za šapice pa ostanke manjših kosov materiala.
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.