Jaz sem tekala že v srednji šoli. Vedno, ko sem se imela za učit ( to ne pomen da sem se učila), sem se proti večeru odpravila tekat. Nekoč se mi je pridružil oče. Po pravic ne vem,  če je  kdaj odtekel maraton. Na smučeh vem da ga je, pa tudi ta dolge trojke je tekel z nekimi atleti. In seveda za razne take podvige pravi: “To moraš doživeti, to se ne da opisat……. DA POTEM NIKOLI VEČ NE GREŠ! ” 🙂 Je pa vseskozi športal in se udeleževal raznih tekmovanj. Tako mi je med takratnim skupnim  tekom predlagal, da se vmes malo razgibava še z raznimi vajami (visoki skiping, prisunski koraki, malo pošprintava… ). Pa sem ga imela za norega! Drugič sem se mu izmuznila iz sobe, obula superge in trimčkala svojo ustaljeno progo.

 Zdaj pri svojih 35 letih pa sem ugotovila, da sem prepočasna. Rada bi tekla hitreje. Trmasta sem precej, tudi kadar nimam kondicije, več o tem tule.  Tako sem  začela raziskovati  treninge za tek in ugotovila, da obstajajo tudi Fartlek, Tempotek, stopnjevani vzdržjivostni tek … Vse živo! O.k., samo kako začeti?  Miss Deha, mi je povedala za stran ASICS. Tu si namreč lahko nastaviš trening. Tudi Nike ima nekaj podobnega, sam mi ni všeč, ker nima opisa različnih tekov. Tako sem si nastavila tudi željen ciljni čas. Pod dve uri za 21km (poveš tudi da si že tekel 21km  s časom 2:11) in zato me je vprašal, če sem sigurna, ker bo težak trening in s tem večja možnost poškodb! Seveda sem sigurna! Kake poškodbe!  Huje kot da tečeš 16 km na trmo že ne more bit! Gremo!

Takoj drugi dan  mi  ob 14h na mail pošlje:

Pa halooo! Ta pa zna težit! Ko bi se dalo kak tak program za pisanje diplome nastavit, tudi ne bi bilo slabo! Ampak pustimo zdaj to. Zdaj smo pri teku. Plan je sedaj že malce spremenjen, ker mu sproti vnašam stvari in kak počitek sem premaknila, ampak gre. Zdaj sem v fazi Getting Faster. Ta faza me je itak najbolj zanimala. Pa tudi na tole teženje, po mailu sem se navadila.

Danes imam zopet stopnjevalni vzdržjivostni tek. V sredo sem ga tekla skupaj z bratom. Vmes me je  čisto pobralo. Pri skakalnicah v Mostecu, sem kar hodila v klanec, ampak na koncu sem le stisnila še zadnji km in sama sebe presenetila.

Sumim pa, da se bom mogla malo bolj poglobit v prehrano. Pred omenjenim tekom sem pila limonado in vmes, ko me je pobiralo, sem čutila kamne v želodcu.
Me pa daje tudi večja lakota, vendar je ta zagotovo povezana tudi s prihajajočo jesenjo in hladnimi večeri, malo pa tudi s tekom.
Tako je to zdaj pri meni, vse v tabelicah, čist ne-tipično zame. Kako pa pri vas?