tinasurfazavas


3 komentarji

Bolha ali ne bolha

Pri selitvi, smo ugotovili, da imamo en kup uporabnih stvari, ki sta jih punci žal že prerasli. Kolesa, skiroji, poganjači, avtosedeži… No in tako sem se odločila, da stvari prodam na Bolhi.
Vse lepo in prav. Prav hitro sem prodala stvari, razen tale še čepi (po moje je bolho kupovalcem dokej neznani predmet) in miza, ki dela gužvo najemnikom v stanovanju (res je velika). No, pa ker tako velike mize (140 x 140 x 75) res ne moreš nikamor spraviti in ker jo v 14 dneh nihče ni kupil,  sem se odločila,  da jo pač podarim na spletu.

Ufff..,  to pa je, zgodba zase. Medtem, ko se jaz matram pripeti sliko k oglasu, me že kliče neka gospa, da ona mizo rabi. Lepo ji razložim, da je miza res velika in da potrebuje kombi. Ja, bom jaz susjedu rekla, pa bo pol on pršu. Jaz medtem naložim sliko. Seveda ji je miza všeč, ampak čez 3 minute  je susjed  reku, da on ne bo pršu! O.k. pol se je pa začel. Maili letijo, telefon pa zvoni kot blazen!!!
Ni blo konca. Postavim tri v vrsto in se zmenim, da se drugi dan slišimo in jo pridejo iskat. ZVONENJU pa ni blo konca. Jaz iščem gumb za izbris oglasa, telefon pa kar zvoni…. Vržem baterijo ven iz telefona in v miru najdem gumb za izbris oglasa! VDIH, IZDIH!
Uffff, MIR!  Ne ni še! Tistim prek maila, se ne da dopovedat, da je pred 10 minutami še bila, zdaj jo pa ni, ker jo je nekdo ustno rezerviral. Jaz pač njihovega maila: A  mizo še imate? Nisem vzela kot rezervacijo!!!
Uglavnem, jaz se tega ne grem več. Mizo sem prodajala za 40 Evrov in mislim tudi, da jih je vredna, pa so se mi oglasili eni trije. Seveda bi jo tudi znižala in sem tudi jo, tistemu, ki je to sploh poskusil, da bi jo le kdo prišel iskat. Močno dvomim, ampak res močno dvomim, da jih telih 30 klicočih res potrebuje tako veliko mizo.  Pa kaj je narodu? Lačni kruha in iger?
Upam le, da mize ne najdem na kakem drugem oglasu. Razočarana.


10 komentarjev

Oddajamo stanovanje

Evo še eno vprašanje za poznavalce ali pa zgolj mnenje.

Najprej nekaj podatkov:

Stanovanje je locirano v Spodnji Šiški zraven tovarne Union v neposredni bližini Tivolija in 10 minut hoda do centra. Je v 1. nadstropju 4 nadstropne stavbe. Velikost je slabih 60m2. Stanovanje je bilo popolnoma obnovljeno 2003, zdaj pa je sveže prepleskano in nanovo prelakiran parket. Ostalo pa si oglejte na fotografijah.

Vhod in hodnik
Kuhinja in dnevna
Mala soba
Spalnica 
Kopalnica 
Tloris

 Zdaj pa vprašanje.
Koliko se vam zdi realna najemnina za takole stanovanje. Z realno, mislim najemnino, ki jo plača najemnik in ne tisto ki se oglašuje. Oprema na fotografijah ostane notri z vsemi stroji.
Aja, pa Landlord je prijazen, in gospa Landlordica je lastnoročno spucala stanovanje ;).


10 komentarjev

Vprašanje za poznavalce

Tole je naš fikus, ki je doživel že marsikaj in preživel že marsikatero  sušo in poplavo. Nazadnje smo ga utapljali, da je izgubil skoraj vse liste in zdaj je bolj podoben mlaju ali pa palmi kot pravemu fikusu.

Torej zanima me, če se kdo od vas spozna na fikuse. In če se, ali je kaka možnost, da  ga razrežem na dva dela in zgornjega ponovno posadim, spodnjega pa zavržem?
Fikus vam bo nadvse hvaležen!!!


8 komentarjev

Spet malo o selitvi, Ikei in zarečenem kruhu…

Ko sva kupila stanovanje, sva z njega naredila tole:

No, ne čist takoj! Da ne bo kdo mislil, da sva prišla pogodbo podpisat z Hiltijem v roki :). Malo je bilo treba še posvetovanja in izračunov, pol je pa res tole ratal. In pol smo sestavljali iz nule.  Seveda pa sva sestavljala tako, kot da se ne bova nikoli več selila. Mogoče le še v NY:).
 Ob taki totalni prenovi ne naročaš še masivnega pohištva po meri:). A zakaj?  Prvič, ker se ti malo mudi vselit, drugič pa,  ker nimaš vreče denarja brez dna :). Hočem reči, da pol je bilo treba mal zarečenega kruha pojest, pa v Ikeo. Spisek sva precej oklestila in se odločila, da bo tale mali seznam pa že šel v avto, sej imava karavana:).
No, tokrat sva šla v Gradec. Ja sam tam so imel te male omarice za lumpe, ki sem jih nujno hotela imeti. No, pa se je izkazalo, da tudi v Gradcu nimajo vsega in sva mislila nazaj grede še v Celovec po manjkajoče stvari :D!

Takole sva zgledala v Gradcu:).

Manimejker je tako, drugi dan odšel sam v Celovec. Medtem ko sem jaz pakirala in sestavljala :). Namen je bil, da se v enem vikendu preselimo. Lumpe so bile pri babici. V nedeljo pa smo cel dan pakirali in prevažali stvari. Prazno stanovanje smo čisto napolnili s škatlami!!!
In rabili cel teden, da je iz takega pogleda:

prešlo v takega:

Ah ja! Kupila sva kar dve mizi in nobenega kavča. Manimejker pravi, da, ker smo kupili stanovanje, je treba delat in ne ležat:).


7 komentarjev

Staro – novo

Evo spopadam se še z zadnjimi škatlami. To so tiste vrste škatel, kjer je notri vse živo, vse tisto ne nujno življenjsko pomembno, vseeno pa nimaš srca vse skupaj zabrisati v smeti. Če pa že,  je pa treba vse sortirat glede na sestavo :). Najbolje bi bilo, če bi jih Manimejker ponesreči odnesel v smeti, jaz bi potem tulila ene dve uri nanj, potem pa pozabila na vse skupaj.

Da ne govorimo, koliko odpadkov je. Škatel, stiroporja, polivinila… Mojstri so vse hoteli vreči kar v navadne smeti. Jaz pa Manimejker pa sva pa sva večino prebrala in ga ločeno basala v smeti. Nekaj pa tudi odpeljala na ekološki postaja v BTC. Dela je seveda veliko več, vest pa je tudi bolj čista.

Najboljša prijateljica zadnjega tedna je tale mašinca. En dan vrta in sestavlja, drugi dan pa razstavlja. Staro stanovanje gre namreč v oddajo in potrebno ga je prebeliti in pobrusiti parket. To pa je zahtevalo tudi delno demontažo pohištva. Tokrat pokažem eno slikco “starega” stanovanja. Tako prazno, osamljeno.

Tistih nekaj, ki jih je prišlo pofirbcat že v novo stanovanje, pravi da je novo precej podobno staremu. Kako tudi ne. Saj sva obdržala vse stvari, ki so nama bile všeč pri prvi prenovi in jih prenesla v novo. Skušala pa  sva izboljšati napake od prve prenove.

Koliko nama je to uspelo, pa raje kdaj drugič!