tinasurfazavas


3 komentarji

Jopica NE opica

Mi mamo najraje flis jopice, po domače fliske iz Gapa. So taki res trpežni in debeli, spomladi in jeseni nepogrešljivi pod brezrokavniki. Takega materiala ne dobiš kar v metraži. Saj ne v teh, ki jih jaz obiskujem. Imamo pa vseeno zaloge flisa doma, kar tako :).  Zakaj že?
No te supertruper Gap flise, pa moje Lumpe nikakor ne oblečeta pod bunde. So predebeli in ju motijo, pa velika kapuca zasede veliko prostora okoli vratu, volnene jopice ju grizejo, bombažne pa se meni včasih zdijo pretanke.
In ker jopice nisem izdelovala že ohoho časa, sem se kar izogibala in izogibala. Pa sej je bilo tok toplo, da jopic pod puhovko sploh nista rabile. Aha, samo kaj pa za na smučanje? Khm!
No pa sem se lotila. Tole je ena jopica za malo Lumpo narejena po merah velike saj mala raste hitreje kot velika in februarja se res ne splača delat jopice na knap. Ta je brez kapuce ker je bolj primerno za na smučanje.  Lumpi je všeč, ker je tako mehka :)!

Barve na fotografiji  pa več ali manj lažejo :). Detalj na levi je še najbolj nazorni pokazatelj barv:)
Za veliko Lumpo sem prve pripravila eno reciklažo iz mojega puloverja,  v njeno jopico. Ta velika ni občutljiva na volno!

Bo pa tudi še kak flis prišel na vrsto, ko naredim še kaj za sebe.

Mi smo ravno iz koncerta s filharmonije, vesel kulturni praznik vam želim!


Nedelja je…

in zunaj je sonček. Ena Lumpa je ponoči lajala ( lajajoči kašelj) in večkrat prišla na nočni obisk,  vendar zjutraj je bila dobrovoljna in dovolila sem risanke. Seveda sem to izkoristila tudi jaz, ki tega nočnega bujenja nisem več vajena. Pozni zajtrk, priprave na kosilo in lahkoten tek po Rožniku. Hecno je, ko ti komaj prisopihaš na vrh, drugi pa se tam bašejo s flancati. Ja malo fovšije pa mora bit, čeprav je bila najbrž obojestranska. Res sem pogrešala tek po snegu. No v Ljubljani ga je le za vzorec, ampak čez mostiček je pa le zaškripalo pod nogami. Po-kosilska zaspanost me je že minila in grem še malo v ustvarjalni kotiček. Mogoč, pa končno dokončam tri nedokončane projekte :).

Slika je sposojena z neta.

Tole je, bo, moja pomladna inspiracija. Lepa ne?


Gradovi Kralja Matjaža

V sredo sms:” A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?”. Vrnem : “Bom dala na družinski posvet!”. Pošljem :”Je bilo sprejeto, pridemo!”. V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari  in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje,  torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa “Kronca”, sonce in začrtan krog z nekaj temelji.

Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.

Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.

Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
 Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah…


Ekipa in dokočana Kronca.

 Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:

Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja  prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti,  smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. 🙂