V petek sem si pogledala film the Hunt. Kot velika oboževalka Mads Mikkelsen-a sem ga zgrešila v kinu, oziroma v Kinoteki je bil ravno isti dan kot imam jaz kako aktivnost, tako sem ga čakala na spletu in ga ni bilo vse do sedaj.
Film ni najlaži, vendar je vsebina in izvedba fantastična. Kako lahko ena mala laž človeku obrne življenje na glavo, pravzaprav mu ga uniči.
Hkrati mi je dalo misliti koliko so vzgojitelji (učitelji) bolj izpostavljeni kot učiteljice. Vendar meni se zdijo nujno potrebni saj otroci z njimi pridobivajo povsem druge izkušnje kot z učiteljicam oziroma vzgojiteljicam. V šoli ima starejša Lumpa učitelja v podalšanem bivanju, velikokrat igra z otroci šah ali pa prinese kitaro in harmoniko in otroci neizmerno uživajo ob prepavanju. Da ne govorim o vaditeljih na raznih športnih dejavnostih. Na plavanju imata letos obe lumpi vaditelja in moram reči, da smo več kot zadovoljni. V soboto smo imeli zaključno tekmovanje na Iliriji in na koncu je npr. vaditelj po celodnevnem delu še urco metal dekleta in fante po bazenu. Dekleta so seveda veliko bolj cvilile kot fantje, moji 9 letnici se je mešalo, da ne govorim kako so cvilile 12 letnice. Ampak vse to se mi zdi ravno pozitivno in nujno potrebno.
Kake so pa vaše izkušnje?
17 junija, 2013 na 10:02 dop
Pogledano včeraj – po tvojem priporočilu za kar se ti tukaj najlepše zahvaljujem.
Ja, film, ki odpira vprašanja. Se strinjam s tvojimi ugotovitvami – učitelji so bolj na udaru so pa tudi potrebni, res dajo drugo izkušnjo in otroci jih imajo radi.