tinasurfazavas

Mala Franja 1.

2 komentarja

Prva Franja je za mano in polna sem novih vtisov.

Večina me je prepričevala, da je Franja premasovna tekma in nevarna in bla bla bla, da sem bla valjda še ful bolj presrana kot prej…

IMG_2404

Letos so uvedli različne štarte z časovnimi zamiki po različnih letnikih. Tako sem bila sicer v skupini z miss Deha a ne z bratom. Vendar sem že na treningih ugotovila, da bom najverjetneje precej hitrejša od brata in sem se odločila za v svoj boks. Prvi štart je bil v BTC-ju in tako smo se peljali na pravi štart do Brezovice. Do tja sem se učila novih kolesarska  pravila. Roka gor in glas , če je ovira na cesti, bodi si bidon ali pa otoki, tudi velike luknje. Na Brezovci je šla večina dol s koles in lulat. Ja itak, da sami moški… 1,2,3, in pok.  Na kolesa pa štart. Malo so me živcirali gorski kolesarji in nekje se znajdem za dvema klepetavima kolesarjema, ki sta se mi po tempu zdela primerna hkrati pa še preizkušena. Ko jim je skupina ušla sta izvedla pobeg in jaz za njima,  da smo ujeli nazaj skupino. Kar močno sem mogla pritisnit na pedala in tako še nekajkrat in seveda sta se po nekem času odločila, da je ta skupina kjer je bilo še dosti gorskih kolesarjev za niju prepočasna in spet naprej. Tako sta tudi meni ušla. Malo sem iskala zavetrja, nekaj se nas je menjalo eni pa so se samo vlekli.  Do klanca se prišla že kr utrujena, predvsem pa je bilo zelo vroče. Niti približno nisem tako z lahkoto grizla klanca kot na treningu. Mislim, da se mi je malce poznala utrujenost prejšnega dneva,  ker sem bila cel dan na bazenu pri soorganizaciji tekme in preveč na soncu in nogah. Ampak, o tem nisem razmišljala. Bolj sem opazovala okoli sebe. Ujeli so nas najhitrejši iz kasnejšega boksa in od njih je dobesedno curljalo po kolesu. Nekateri so mirno klepetali in medtem še koga porivali v klanec. Tudi meni se je ponudil, da me lahko potisne,  pa sem se samo nasmejala. Na klanciu sem opazila nekaj deklet, ampak moram reči da jih je bilo sorazmerno malo v primerjavi z moško populacijo.  Na prvi okrepčevalnici sem pojedla 1/4 pomaranče in naprej. Vmes sem izmenično pila vodo in izotonično pijačo. Spust mi je šel precej dobro. V spodnji ravnini so me prehitevali težji kolesarji in dva sem celo uspela ujet in tako smo se podili od Gorenje vasi pa do Poljane, ko smo hoteli ujeti skupino pred nami. Čist smo se prekuril. Srb je bil blazno zagret še porinil me je,  ko sem prevzela prvo mesto. A trije smo bili premalo. Ujela nas je grupa od zadaj in prvič sem se peljala v gruči in občutila to skupinsko zavetrje. Super. Pridejo kot roj čebel in te vzamejo s seboj. Tu nekje izbrskam ploščico v žepu  in ugotovim, da se mi je čisto stopila.  Pol jo odrgiznem, pol pa vržem proč. V Poljani je bila huda nesreča, nekdo je ležal sredi ceste in kri okoli njega, pa seveda tudi ljudje, vendar je izgledalo, da se ga ne upajo premakniti. Kar cmok dobiš v grlo. V skupini je šlo do Škofje Loke,  potem se pa malo pot zoža in ovinki in spet so mi ušli. Z enim dekletom se meniva, da jih morava ujet, ker drugače bova crknile. Hitro nama uspe, a kasneje pri Zbiljah nama zopet uidejo. Tako se potem 4 je menjamo in pred Vodicami nas ujame nova grupa in gremo zopet varno v zaveterju do Broda čez klanec in po nemški, kjer pa skupina stopi na plin, jaz in sotekmovalka pa ostaneva bolj zadaj… Pomaham Manimejkerju na Ježici in v zadnji klanec in zadnjo ravnino. Čist sem se skurila. Sotekmovalka ma še malo juica in potegne naprej,  jaz pa se skrijem za pomoje 20 let starejšega tekmovalca, ki pobeg sotekmovalke komentira, če sva se šparali za na konc. Pa samo pokomentiram, da jaz nimam več moči. Njegov komentar: Važn da sva cela! In kako prav ima. Na koncu sem bila tako utrujena,  da manjša neprevidnost in bi šla v maline ;).

V cilju sežem sotekmovalki in spodbujevalki iz zadnjih kilometrov v roke in poberem kolajno, vrnem čip in gledam na uro in mi ni jasno , da je šele 13h. Odpravim se proti domu, ko zagledam Miss Deha v ciljni ravnini. Obrnem nazaj. Skupaj čakava še na moške, ki sva jih tokrat ugnale, ona moža, jaz brata.  Vmes dava še en intervju in se malce nasmejiva. Drugič upam, da bova skupaj kolesarili. Tokrat se mi zdi,  da sva se obe podali previdno na pot. Čeprav mene je množica potegnila in če sem se bratu večkrat pritoževala,  da mi je najvišjaprestava pretežka za vozit, tega na tekmi nisem opazila.  😉

IMG_2410

Mal pa sva utrujene. 🙂

Rezultat :Screen Shot 2015-06-15 at 10.37.30

Je pomoje za tistih 6 al’ kolk treningov, nad pričakovanji. ŠE bom kolesarila!

Sam mal bolj se morm pripravit, ker popoldne sem bila kr fejst utujena in sem šele z aspirinom zaspala. Danes pa sem relativno o.k. sam ko se usedem na kolo,  se pa takoj spomnim, kje sem bila včeraj.  🙂

Advertisements

Avtor: tinasurfa

Zaenkrat po netu, nekoč pa zares :)

2 thoughts on “Mala Franja 1.

  1. Čestitam za prvo malo Franjo! KAr tao naprej…pa nič čez gorske kolesarje šimfat, važn, da vsi poganjamo….:) lp. Martin

  2. Sej jih nisem mislila šimfat! Sam se jih tkole mal bojiš, z unimi širokimi balancami. Pa valjda morš bit s specialko hitrejši, od tu stavek, da so me živcirali! 🙂