tinasurfazavas


4 komentarji

Pust in vzgoja

Ko misliš, da je vsega konec,  pa jovo-nanovo. Sej se mi niti ne-da pisat.  Na kratko. Angina se mi je iz decembra ponovila in ko sem mislila, da sem “s ta hudega ven”, so me vsi kašljavci doma nalezli z virozo. Tako sem jedla  antibiotik in ponovno kuhala na 39,  že tretjič v enem mesecu.

Pa pravijo, da je vsaka stvar za nekaj dobra! Med tem časom se je pokvaril še pralni stroj – mi ni bilo treba prat. Mogoče sem pa mogla samo obležat. Čeprav se mi zdi, da imam preležnine povsod po telesu. GROZA.

Vmes sem pridno obljubljala pustne kostume, zdaj me pa panika, ker se že malo mudi. Evo za pokušino. Tole je sam del kostumčka za dvojčka. Idejo je njuna mama našla na spletu. Jaz sem izdelala le kapice.

sol in poper

Danes pa naprej. Nekaj jih bo zopet recikliranih.

Vmes pa še ena tema, taka starševska. Pri nas se je v zadnjem času razpasel  italijanski način komunikacije ali po domače- dretje. Tako iz strani otrok, kot odraslih. Kakorkoli, ni mi všeč.  Sicer imamo doma “kot” oziroma prostor, kamor je otrok poslan, ko pride do večjih konfliktov. Tam naj bi otrok razmislil o konfliktu, nam pa omogoča, da se prav tako malo ohladimo in zberemo za lažjo nadaljnjo komunikacijo z otrokom.  Včasih pa vse skupaj ne deluje! Zakaj? Nimam pojma!

Naša 8, skoraj 9 letnica, ki izgleda resnično mila deklina, zna ostro usekati z jezikom nazaj, do te mere, da človeka tako razburi, da  te tistih 10 minut sploh ne pohladi. Kar je pa še huje, vedno želi in ima zadnjo besedo. Iz nje vije taka jeza, da me občasno resno skrbi, od kje toliko jeze v tako malem telesu. Pa tudi v sobo se zapre kot mala pubertetnica in vpije da želi imeti mir in potem bolšči v strop in toči solze. Zmedena je pa tako ali tako vsak dan bolj. Jaz pa včasih kar obupana in v strahu kaj šele bo? No in tako zadnjič klepetam s sosedo in mi razlaga, da je gledala Supernanny in je navdušena nad metodami.  Jaz sem že 1000 x slišala o teh oddajah, vendar ker  ne gledamo Tv-ja, nisem nikoli oddaje resnično videla. Tako pa sem si v nedeljo zvečer, seveda pod vtisom glasnega vikenda, pogledala tale video.

Že po 5 minutah mi je bilo lažje. A zakaj? Ja ker veš,  da je vedno lahko še huje :D!

No in takih videov je še nešteto. Vsem pa je več ali manj skupno, da otroci potrebujejo neko rutino, določeno mero pozornosti in kar je bistveno – doslednost. Jaz vem, da v efektu čisto preveč govorim in da bi po tistem razmisleku v kotu lahko zaključila le s tremi besedami in pobotnim objemom, ne pa pol urno pridigo za lajšanje svoje duše!

Prijeten vikend vsem skupaj, upam da ne bo spet italjanski 😉 .  Danes je že mali petek. 🙂


1 komentar

Lumpe, se afnata

ImageImagemama pa slika. Nastale  so nove flis kapice (znotraj je še zmeraj bombaž). Za veliko taka s cofom. Za malo pa jezni ptiček, ki mora biti zadaj višja, da ji ne rine lase na vrat, ker potem jo pika, pri ušesih se spusti nižje čez ušesa,  da ji pokrije. Dvomim, da si še kateri otroci toliko zmišljujejo pri oblačilih kot moji. A morda je to zato, ker se lahko in na koncu le  pridemo skupaj!

FLiske s cofom


2 komentarja

Embalaža 2.

Včasih, ko je stvar namenjena za darilo vas skrbi, da se ne bo vedelo, da je darilo ročne oziroma unikatne izdelave. Navadno ga zapikaram z Tina šiva za vas listkom ali vrečko, le če gre za kako večjo stvar in po pošti, imam malce težav. Stvar poskušam narediti čim bolj enostavno za izdelavo in uporabo. Sprva sem male vrečke izdelovala sama iz krep papirja, a je bilo prezamudno in nepraktično. Zdaj sem pristala na celofan vrečkah za broške in špangice,  ki so veliko bolj praktične, vendar za moj okus preveč celofanaste . Image

Tako, da še iščem alternative. Za večje vrečke uporabljam kar pak papir in šivalni stroj. Image

Torej stvari so vseskozi v dodelavi.


6 komentarjev

Zima je

in jaz sem skuštrana 🙂

Ta teden nisem imela sotekačic in tako sem ob slabem vremenu še sama klonila pred tekom. V četrtek sem imela dober namen  eno kratko odteči, ker me je v sredo pokopala migrena in sem rabila en sproščujoč tek, vendar je tik pred odhodom na tek (lumpe pa plavat) najmlajša bruhala in sem ostala z njo doma. Zbolela ni, predvidevam da je bruhala zgolj refleksno, ko se je basala z mandarinami 🙂 .

Zvečer sem odšla na plezalni trening, kjer sem zlezla točno 1 bolder od 6-ih. Groza, še trener je reku, da tolk kisle me pa še ni vidu. Pa sej sem se tudi kislo počutila, kot da bom zbolela. V petek me je spet stiskala glava, vendar nisem zbolela, vsaj zares ne. 😉

Danes dopoldne  je bilo polovico familije na Coder Dojo dogodku, midve z malo Lumpo pa sva se družile z obiski doma. Popoldne je bilo v znamenju otroških prepirov in prav vesela sem se sama odpravila na Rudnik v Metražo, saj so mi pošle zaloge velurja in seveda, da se odmaknem od prepirov.  Ko sem se vračala domov, sem opazila dva tekača in v meni je takoj vzklila foušija. Doma sem navlekla pajkice, kapo in rokavice in odšla en krog okoli Rožnika. Manimejker je kar pobulil, saj je zanj absolutno premraz, za take podvige. Kljub temu, da ima sveže Salomonke. Žal  je bila že čista tema in povem vam, da je Večna pot,  kar večna v tej temi. Tišina pa je edino pozimi taka.Posebno romantično ni bilo, saj je več ali manj vse že shojeno  in poledenelo, pa še dereze sem pozabila.  Zeblo me je le v zadnjico.  Telefon pa je povsem zamrznil :).P1120673 Bo treba kako velur kiklco za tečt naredit in ogrevan žep za telefon. Čeprav navadno tečem brez telefona.  Je pa vse skupaj res pasalo in če sem se zjutraj zbudila še vsa nalomljena, sem zdaj kot prerojena. Čudo kaj dela švicterapija.

Upam da jutri pa bo kaj od zimskih radosti!


9 komentarjev

U2 dan

Po dolgem času sem zjutraj sama sedla  v avto in se odpeljala dogodivščinam naproti. Prižgem radio in navijem muziko do konca.

Včasih se sprašujem kam je šla muzika? Sem jo res nehala poslušati ali me res nič več ne zanima? Pozabila sem, koliko dogodkov, čustev, ti lahko prikliče ena pesem v spomin. V avtu se potopim v muziko kot bi bila na žuru, koncertu, samo jaz in glasba, doma nikoli ni isto.
Kaj pa vi, kje in kaj poslušate?