tinasurfazavas


7 komentarjev

Dunaj

Plan je bil malce drugačen od realnosti. Sploh ker sem se na Dunaj prijavila oktobra, po lušno odtečeni Lj. polovički v snegu. Čas me je skoraj povozil. Tri tedne pred polovičko, me je zgrabila panika in sploh nisem bila več prepričana, da bi šli vsi 4 je na Dunaj. V zadnjem trenutku, teden pred odhodom, sva le rezervirala en hostel in v soboto zjutraj smo odrinili.

Zadnji teden pred odhodom se mi je toliko dogajalo, da sem mislila plane glede maratona in ogledov narediti kar na poti. V 4 urah vožnje komot preberem  vsa maratonska navodila. Vse lepo in prav, samo kaj, ko so Manimejkerju v petek popoldne v Zvezdi ukradli denarnico z dokumenti. Tako sem morala na avstrijski strani še za volan. To mi res ni pasalo. Kakorkoli, pozabila sem na maratonske plane in zavili smo direkt v živalski vrt. Puncama se je mešalo, kar nista vedeli, kaj bi si prve ogledali. Vsaka naslednja žival nas je bolj impresionirala. Mene npr. tale povodni konj.

Sploh si nisem predstavljala, da ima tako ogromno glavo in tako kratke noge. Čudovit je. Lumpi sta stvari povezovale z risankami. Cody Mavric pa veliki Z, pa Kung-fu panda, pa Nemo, pa žerjav pa…P1130795
P1130786

P1130813

P1130876

P1130851

Velika Lumpa nama je porezala noge. 🙂

Uglavnem 4 ure živalca nas je pošteno utrudilo. In mene je takrat prešinilo, da bi morda bil res skrajni čas, da odidemo po številko. Manimejker je lociral prostor, kjer pa so že vse lepo pospravljali. Ura je bila že več kot 19.00 in seveda me je panika ali bom sploh dobila številko. In ja, številko sem dobila, čipa pa ne več! Bojda naj bi bila možnost, da ga dobim še na štartu. Vesela sem bila številke. Odpeljali smo se do hostla in Manimejker je Lumpe odpeljal na večerjo, jaz pa sem ostala v sobi in uživala v 20 minutah tišine z maraton brošuro. Sploh nisem vedela, da v nedeljo ni možnosti več dviga številke, tako tudi čipa kasneje ni bilo nikjer za dobit. Lumpe se od vse zoo-evforije in pogradov v sobi nista mogli umiriti. Hoja je vseno naredila svoje in sta zaspali, skupaj z menoj. Jaz sem se žal zbudila že ob 2h zjutraj in potem pomalem še dremala do 6:30. Ni fajn biti tako neprespan. Noge so bile malce natekle od hoje in sem jih namazala z ogrevalno hladilno kremo. Tudi po podplatih! Pojedla sem svoje muslije in izgubljala živce ob razposajenih Lumpah v pižami. V tem trenutku mi je bilo pošteno žal, da sem se odločila da gremo vsi 4-je. Preveč šundra, preveč mama obveznosti, preveč vsega. Ko smo se končno zbasali v avto je nastala tišina. Pripeljali so me do štarta in nahitro stresli iz avta. Srečna sem odskakljala, v mislih sem imela 2uri tišine in nobenih “Mami-jev”. Ja glej ga hudiča, gele sem pustila v žepu od jopice! Kaj naj jih kličem? NE,  bom preživela tudi brez, sej bodo cukri na poti. Kaj pa zdej? Lulat valjda. Vrste za WC spet nenormalno velike, pa najdem ženski pipi stop za avtom. Kiklca mi spet lepo pokrije zadnjico. Zavrtim številko roza kiklce, pa sploh ne poveže . Poskusim kar nekajkrat in končno zvoni. Nič, poskusim še lilasto in tudi tu imam težave. No Akvarij me pokliče nazaj in pridružim se jim v boksu. Takole naju je ovekovečila. Jaz sem naju hotela na cilju, pa sem pozabila. :(. Štartali sva skupaj in tekli nekaj km skupaj in kramljali, na 7 km je mene pobralo. Pa mi je Akvarij podarila en gel in res mi je pomagal, vendar so noge kljub temu postale težke. Vroče je bilo zapop… Res nekih 19, 20℃, pa celo pot sonce (mam barvo po nosu). Jaz sem postopoma popuščala, Akvarij pa je nadaljevala v tempu. Vmes me je povsem zvilo, spet mi je piskalo v ušesih, najverjetneje previsok utrip. Aha pa pulzer sem imela na sebi (čist nov), ampak sem pred štartom ugotovila, da dela z endomondom na aplikaciji joga, na run pa ne! No, uglavnem vmes sem začela hodit in se pogovarjat sama s seboj. Štantov z vodo je bilo kar veliko. Vmes so bile tudi samo pipe, kjer sem se cela zmočila, saj so me podplati dobesedno žgali. NIKOLI si ne mažite ogrevalne kreme po stopalih. Sem imela občutek teka po žerjavici! Na štantu z bananami (edini štant s hrano), je bila katastrofa. Lončki, voda in olupki po tleh, če se tam ni kdo polomil naj me koklja brcne. Jaz sem teh nekaj metrov prehodila. Prenevarno za tek. Pol gela sem še šparala tam do 17 km in se prepričevala,  da te slabe pol urce počasnega teka pa res ne morm netečt. Noga pred nogo, noga pred nogo… Pa ja šlo. Itak da je ciljna ful dolga in sem se zmotila, saj sem privlekla telefon v roke že pri prvih tablah cilj (da bom imela vsaj en rezultat), kar najverjetneje pomeni, da sem 500m finiširala, ampak ker sem slišala U2- With or Without You sem pela “šprintala” in v cilju spustila solzo ali dve. Neverjetna kombinacija. Brez Akvatrijinih gelov in U2 ne bi zmogla. Tako da, iskrena hvala Akvarij-u in Bono-tu.
2013-04-14 12.11.59-1

Navijačev polno, trasa odlična, vreme malce prevroče za moj okus, Dunaj čudovit. O organizaciji pa lahko povem le to, da seveda sem razočarana, da nisem dobila čipa, ampak je pač moja napaka (nujno si grem kupit lastniški čip), da nisem dvignila številke takrat, ko bi morala. Samo kaj ko so otroci zmeraj prioriteta, porkaduš! 🙂 So mi pa poslali kodo za Salzburški maraton, kjer imam brezplačno štartnino (5. maja) :).

Štart je odlično organiziran, saj spuščajo levi, pa desni, pa spet levi box in gre res vse po planu. Na štantih je voda, pa nek power drink, pa enkrat banane, nobenih cukrov, piškotov, pomaranč za razvajance iz Lj maratonov :). Tuš je v vojaškem šotoru, še kr hecn, pa brezalkoholno pivo na cilju ni nič kaj preveč okusno. Glede na to, da je bil to moj prvi tuji pol-maratonček, končno lahko primerjam in rečem da je Lj. maraton odlično organiziran.

Zase pa vem, da ne grem več v takem stanju na daljši tek od 10 km, ker je živa muka, komaj čakam, da se spravim k sebi in da bom zopet z užitkom tekla. Aja, pa danes sem presenetljivo o.k.

Po maratonu smo si privoščili pravi weinersnitchel in mali Lumpi se je nasmeh narisal do ušes. Dober je bil, pa malo pivo tudi.


2 komentarja

Tekaška krila

Za 17. Lj. maraton sem sebi zašila prvo bleščičasto krilo, ki se je super obneslo, predvsem pri skakanju v snežno belem gozdu, kjer je uspešno zakrila mojo zadnjico. Več tule.

Malo je trajalo tako kot večina stvari pri meni :), da sem jo dodelala in zdaj je nared. Če si jo želite, jo pri meni dobite,  samosvojo bleščičasto krilce! Za frfotanje v vetru, za podiranje rekordov, za popestritev dneva ali pa kar tako, ker imate radi lepa krilca. 😉

kiklca tek6 kiklca tek5 kiklca tek4 kiklca tek3

Krilo je iz tanke prosojne mreže na katero so nalepljene bleščice (material za plesna oblačila) tako da je super lahka in zaključena z gumirano nedrsečo elastiko, tako kot jo srečate na kakih smučarskih gamašah, smučarskih  hlačah ali pa bundah. Ni primerna za samostojno nošnjo (mogoče za zelo drzno tekačico), ampak za čez dolge, tričetr ali pa čisto kratke hlače. Pere se ročno. Upam, da bo postala ne-pogrešljiv kos vaše športne garderobe ;). Za tiste, ki pa imate neukrotljive lase kot jaz pa lahko izberete še ujemajoči se trak,  da bodo lasje ostali tam kjer ste si zamislile.


4 komentarji

Delavnica kvačkanja

in šivanja. Z mojo nesojeno sodelavko ,:) tisto iz zgodbe Multipraktik d.o.o., sva se zopet podali v šolo na delavnico. Lani sva izdelovali božičkove kapice,  letos pa sva pripravili reciklažno delavnico. Staršem in otrokom sva naročili, da prinesejo stare ljube  in neljube, premale, strgane majice, ki jih ne potrebujejo več. Povabile sva jih tudi k sodelovanju, če le utegnejo. Nekaj jih je pa le prišlo, saj je dodaten par rok  vedno zelo dobrodošel.

Prve sva jim prikazali kako iz T- shirta naredijo trakove in te povežejo v  prejo in klopko. Kasneje pa kako  nastane uporabna preproga ali pa zgolj povštrček za sedež. Fantje so se kvačkanja lotili tako zagreto, da je bilo treba nekatere kar večkrat opozoriti, da bi morda kvačko lahko malo prepustili  sošolcu. 😉 Druga najbolj zanimiva stvar, predvsem fantom, je bilo pletenje igrače za hišnega ljubljenčka.

preproga 2

Dekleta pa so ob pomoči moje starejše lumpe pletle zapestnice in naglavne trakove iz 5-ih trakov, ki smo jih ravno tako  prej narezale iz majic. Kdor ni kvačkal preproge,  se je uril  v kvačkanju verižice in moram reči, da jim je šlo zelo dobro. Za konec pa smo prav tako iz T-shirtov ali pa  ostankov blaga zašili enostavne vrečke, napeljali vrvice in jih napolnili z izdelki.preproga 1

Jaz in moja nesojena sodelovka sva bili čisto navdušeni in  izmučeni po 4 polnih urah delavnice.  Nastali so krasni izdelki in ostalo je še kar nekaj  klopk , ki so  ostale v šoli, da bodo otroci dokončali male preproge, ki jim bodo služile za igralne podlage v razredu.

V veliko veselje je deliti ročne spretnosti in ideje s tako publiko.


3 komentarji

Intenziven vikend

Čakam da mi laufanje zalaufa, sam bo treba vsaj malo laufat, da bo lahko zalaufal.  To, da sem v London vlekla s seboj  tekaške superge (za dva dni), ki so zasedle vsaj 1/3 že tako malega kovčka, vam sploh ne bom razlagala…ITAK, laufala nisem, čeprav kilometrov je bilo kljub temu res veliko. Vreme je bilo angleško deževno in narava je že vsa v cvetju.

P1130464

Dež pa je povsem nemoteč v ogromnih galerijah in muzejih. Tokrat je bil na vrsti Bristish museum, ki je super. Absolutno prevelik za en dopoldan.;)
Tower of London ,  je navdušil predvsem Manimejkerja, ki je tudi drugače veliko večji ljubitelj zgodovine kot jaz.

2013-03-09 15.17.32

Predstava The Curious Incident of the Dog in the Night-Time je imela noro scenografijo, bojda je knjiga tudi super, več o tem, ko jo preberem.

2013-03-08 19.16.27

Lichenstain  me je 100% presenetil. Nikoli nisem bila velik fun pop arta, ampak formati, barve, predvsem rumena, in res veliko pikic, me je povsem fasciniralo.

2013-03-09 17.59.53

Bilo je intenzivno in čudovito, sploh pa v hiški s takim pogledom na lasten vrt.

P1130462

Na domačem balkonu pa so odgnali zvončki in tulipani. KONČNO!

Za materinski dan, so mi punce nabrale mnogo preveč zvončkov s koreninicami. Žal ne vedo, da so mi res ljubši, točno tam kjer lepo uspevajo, na travnikih blizu Save. Hecno kako me znajo stvari razžalostiti, čeprav so tam, da bi me osrečile. Tako sem svojo nezadovoljstvo skušala potlačiti, skriti pred srečnimi otroškimi očmi, vendar me je sitnoba zasledovala na vsakem koraku. Zadržala sem jo v sebi, vse do večernega plavanja, kjer sem jo povsem odplavila. Čudeži športa, vam rečem.

Tole knjigo pa sem danes dokončala. Govori prav o slednjem, o osebni rasti, vzgoji, o odnosih v družini in vpivih družinskih genov, naslov je  Karieri iz strasti, avtorica je Orenia Yaffe-Yanai.

2389

Priporočam!


2 komentarja

Zdravje,

mi letos precej nagaja. Kot otrok sem jedla antibiotik zelo redko, mislim, da sem imela težave z ledvicami, angin se ne spomnim. Zdaj pa se mi je v 2 mesecih ponovila že 3x. Sesulo me je do podna. Prvič sem takoj po antibiotikih športala na polno. Drugič sem se šparala še en teden, pa se mi je spet ponovila. Tokrat sem kljub antibiotikom odšla na počitnice in se prepustila. Seveda sem se malce šparala, ampak glede na vse te antibiotike in počivanje kaj veliko od kondicije ni bilo za pričakovat.

Z Manimejkerjem sva imela 3 ure dopoldanske smuke in dve ure popoldanske in potem še kake dve furi z Lumpami. Lumpi sta se priključili smučarski šoli SD Novinar in supertruper uživali. Ker je bilo veliko novo zapadlega snega, se z Manimejkerjem nisva mogla upreti nedotaknjeni belini in gozdnim potem in sva imela že prvi dan tak muskelfiber, ki se z vsakim naslednjim dnem samo še  stopnjeval. 🙂 2013-02-27 10.14.09 2013-02-26 10.45.37

Tudi zadnje dva dni, ko ni bilo več svežega snega, sva izkoristila za spuste po širokih strminah, kjer sva bila skoraj sama. O gneči, ki sva jo  izkusila dve leti nazaj, tokrat ni bilo ne duha ne sluha. 2013-03-01 09.45.30Endomondo nama je dnevno beležil  od 50 – 60 km, seveda šteje tudi žičnice, ampak vseeno se mi zdi da je to kar precej smučarije.  Komaj čakam, da obujem superge in začnem nabirat tekaško kondicijo. Mali maratoni so pred vrati, jaz pa brez resne kilometrine.

Smučali smo v Kronplatzu in velika Lumpa je znova presenetila. Prve dni je celo skupino “bremzala” ker ni hotela na nobeno črno progo, za katere so navijali fantje v skupini. 2013-03-01 11.04.00Na tekmi pa jih je skoraj vse nažgala. No enega ji ni uspelo in tako je osvojila 2. mesto.Po tekmi, pa si je želela povozit še ne prevožene črne proge. Unbelievable, ko se ona odloči jo nič ne ustavi.

2013-03-01 14.59.33

No druga Lumpa ali mali kaskader jo je tokrat odnesla brez poškodbe, čeprav nama je na polno ušla v smreko, in sem se že videla na urgenci. Če se je prva rodila s strahom, ga ta drugi nihče še ni predstavil. Od vsega, pa najbolj uživa v skokih, gozdnih poteh in v ustvarjanju iz snega.  Takole je obdelala  palice. 🙂2013-02-28 15.21.37

2013-03-01 11.23.46Ker se je s zimskimi počitnicami, končal moj najljubši zimski dogodek, se zaradi mene zima lahko konča, vsaj v dolini 😉 !