tinasurfazavas

Category Archives: zabavno


by 7 komentarjev

Biografije

Tole sem prebrala na dopustu.

  Čisto po naključju so vse biografije. Cavazzo mi je prinesla Miss Retro, ostali dve pa sem na hitro pograbila v knjižnici, ko jih je nekdo vrnil. Kljub enaki zvrsti, govore o treh povsem neprimerljivih ljudeh. Vendar pa je vsaki knjigi čutiti trpljenje, veselje, ljubezen in vsak izmed njih pripisuje  velik pomen družini.
Vsaj tako sem jih jaz prebrala. Priporočate še katero?


by

Gradovi Kralja Matjaža

V sredo sms:” A bi šli vi na Gradove Kralja Matjaža?”. Vrnem : “Bom dala na družinski posvet!”. Pošljem :”Je bilo sprejeto, pridemo!”. V četrtek dobim urnik, seznam potrebnih stvari  in načrt na mail. Ups! O.k. to da smo v ekipi je sicer cool, edino tista ura pričetka ob 9h na drugem koncu sveta mi ni bila najbolj jasna.
Osnovna ekipa se je tja odpravila že dan prej in so v bližini tudi prenočili. Mi pa smo si navili budilke za 6:30 in se celo ob 8h res usedli v avto. Čeprav zdaj, ko to pišem, razmišljam, da smo me delovni dan ob 8h v šoli, pa ravno tako zajtrkujemo in navlačimo vse te cunje,  torej niso problem otroci, dragi Manimejker. No, sam ti je šlo pa kar dobro:).
Pot je dolga. Tja grede smo šli čez Velenje, Topolščico in nato v Črno in prispeli v Podpeco.
Pričakala nas je uigrana ekipa “Kronca”, sonce in začrtan krog z nekaj temelji.

Lumpi sta se zelo, zelo razveselili snega. Dobili sta nalogo nabiranje snega in občasno sta se pripeljali na kockah. Pa tudi snežni tobogan jim je bil po godu.

Jaz sem imela bolj gradbeno vlogo (mogoče ker je moj oče gradbenik):), in sem rezala kocke v zidake, res lušno. Načrt za Kronco je zgledal takole.

Vendar so se proporci malo spremenili. Zasnovali sta jo dve krajinski arhitektki vendar se je med samo gradnjo malo povečala in ne boste verjeli končana je bila kake pol ure prej kot je bilo potrebno. Kljub enostavnosti na prvi pogled, vse skupaj ni tako enostavno. Sneg je bil namreč umeten in tako čudno suh, da se npr. ni dalo krogelj delati z valjanjem, ampak so zahtevale kiparsko obdelavo. Na srečo smo imeli mladega nadebudnega oblikovalca z zlatimi rokami.:)
 Na koncu smo imeli največ dela z iskanjem sedme svečke za v kroglo in jaz sem jo našla, vendar šele doma, skupaj z Mufni, ki prav tako niso moji!
Objavljam še nekaj delovnih fotografij in tudi drugih nedokončanih izdelkov. Morski pes je bil na kocu moder in eden izmed mojih favoritov, kot tudi veverica iz Ice Age. Pa zagotovo so tud Angry Birds-i zažgal v vseh barvah…


Ekipa in dokočana Kronca.

 Zadnja fotka pa je od bogsigavedikoga s FB strani, ker mi smo žal odrinili pred temo. Punci sta začeli zmrzovat.
Ob pogledu na našo dokončano Kronco smo se vsi skupaj strinjali, da se nam od daleč vidi, da smo iz Ljubljane. Kaj pa vam?

Dodatek:

Dobila sem naknadno obvestilo, da je ideja  prišla s Primorske in je bila zasnovana kot veternica. Sam ker Primorci niso uspeli priti,  smo jo Ljubljančani predimenzionirali in preoblikovali v Plečnikovo krono. 🙂


by 5 komentarjev

Nagrajenci so…


Hmmmm, ja Anonimni 1, bojda pričakuje zlatolasko v prihodnjih dneh :), Anonimni 2 pa jo že ima ,18 mesečno. Škratek pa pravi, da ima pravo zlatolasko.
Drage nagrajenke, pošljite mi naslove na smuc.tina@gmail.com, da vam pošljem medvedke. Hvala vsem za sodelovanje!!!


by 16 komentarjev

Hočem moško telo

Khmmmm, ni tako kot mislite. 🙂 Ne gre za kako fiziološko potrebo, tudi estetika nima veze s tem. Čeprav…,  ma to je že druga zgodba, za drug ambient in predvsem za drug medij. Tu namigujem predvsem na fizično sposobnost. Ste vedeli da ženske za moškimi v športu zaostajajo za 10%. Torej, če govorimo o vrhunskih športnikih imajo ženske 10% slabši rezultat od moškega. Pa to sploh ni tok slabo, ker imamo že v startu ful slabšo predispozicijo, več maščob, pa menstrualni ciklusi, pa še en kup enih minusov….
Uglavnem, ker gre tu za osebno filozofiranje, naj povem, da se intenzivno ukvarjam z izboljšanjem svoje hitrosti teka. Vsaj ene 2 meseca (to redni spremljevalci veste:)),  sem  pridno vadila in trenirala v upanju, da se mi bo obrestovalo na Lj. maratonu. Upanje ostaja!:)
Danes sem tekla na 19. teku ob Savi. Med  4km in 5km me je pobiralo z veliko žlico . Moja ura se je preklopila na milje in nisem imela pojma koliko prehitro tečem. Jasno mi je bilo, da je zame hiter tempo. Kazalo mi je nekako 8,4 minute/miljo. Manimejker mi je preračunal,  da je nekje 5,5 minut/km.  Tekel je tik za menoj in mi sopihal na ušesa, kot da bo zdaj, zdaj izdihnil. Vendar je kljub temu gladko nadaljeval s tempom mimo mene, ko sem po 4km upočasnila tempo. Pobrskala sem po žepu za dextrojčkom in si ga polovico stlačila v usta. V mislih sem imela vodo na 8km. Te pa ni pa ni bilo. Ko smo končno obrnili in sem natanko vedele koliko je še do doma ( to je bil včasih moj domači tekaški teren),  sem se nekako prebudila in zopet poskušala pospešit tempo. Vendar kljub rezultatu : 13km 1h 12, kar se meni ne zdi tako slabo, sem bila zadnja v svoji kategoriji. Ampak to ni ni nič novega. Bolj mi ne gre, da me je Manimejker stresel za cele 4 minute. Da o tem koliko ni nič treniral, le kile pridno nabiral, raje ne govorim:(.  No zdaj se pa pejt. :)))
Lep teden vam želim in tisti, ki greste na Lj Maraton ne pozabite, da je ta teden pomembna hrana!!!