Včasih si tako želim vikenda, da bomo pač doma se malce umirili in … itak, da potem poka na vseh koncih. Če je še vreme slabo, nam ne ostane drugega, kot da sklepamo premirja in kompromise. Dva pri nas pa sta taka, da ne popustita. No, morda je le mali črič tisti, ki se umakne in igra v nekem kotu, kjer jo nihče ne najde. Ostali pa se vztrajnostno borimo za svoje pravice!
Tak vikend komaj čakam, ampak res komaj, da bo nedelja in ura 19.00 in da skočim v bazen.
Nikoli nisem sebe gledala kot neko vodno bitje, pa čeprav že od nekdaj uživam v vodi. Rada se kopam v morju, ampak se globine bojim kot hudič križa. Šnorklanje je o.k. vse kar pa predstavla držanje sape več kot 10s pa odpade. Kaj šele, da bi mi nekdo nadel bombo na hrbet in da bi so potopila globje od 3-eh metrov. Pa, da ne zaidem zopet iz teme.
Ob nedeljah imamo rekreativno plavanje s trenerjem in ker sem že v času študija naučila nekaj osnov kravlja, jih sedaj 3. leto utrjujem, oziroma izpopolnjujem. Je ravno toliko zapleteno, da moram vklopiti glavo, a hkrati tako pomirjajoče, da se po uri plavanja počutim kot bi nekdo spral vse tegobe vikenda, tedna, prepire in nezadovoljstva iz mene in sem povsem pripravljena na nove ponedeljkove izzive.
Ni primerljivo s tekom, tudi ni primerljivo s plezanjem ali obiskom Šmarne gore, ki ga trenutno izkoriščam za klepete, ki mi ob ne-tekanju manjkajo.
Uglavnem- gibanje osvobaja! Kaj pa vas osvobaja?
tinasurfazavas 
You must be logged in to post a comment.