toplo (2.del)
4 dni, 8 ljudi, 4-je otoki… (1. del)
Jesen
Včeraj sem jo iskala. Lahko jo voham. Vidim pa ne. Vsaj tiste pisane še ni.
Ni vse tko, kot se sliši
Prejšnja objava ni bila prav napisana, vsaj brala se ni tako. Mogoče, ker sem šparala jezik in nisem napisala vseh dejstev, pa se mi pol ni dal niti popravljat, še manj pa brisat.
Ampak tako je to. No in da ne bi kdo prišel na napačno idejo. Smiljan Mori še deluje. Po pravici niti ne vem kdo je. Le kadar veje iz mene optimizem me Jeklenka zeza, če sem pod njegovim vplivom. Ko smo že pri branju, trenutno berem samo čudno literaturo : Maraton od A do Ž, Otroci so iz nebes, Kako krotiti Mulčke, Abramovič… Nič obetajočega.
Sem pa iz police potegnila skripto Navtika. Brez skrbi, ne grem na izpit. Mislim grem, sam ne na navtičnega (dragi moj Manimejker:)). Grem pa, po 10 letih jadrat.
Leta 2000 sem se vpisala v JKL in tam spoznala veselo druščino. Gobci smo se poimenovali. Mislim, da delno zato, ker smo od vseh daleč največ govorili. Zdaj po 11 letih, smo se namenili opravit skupno 4 dnevno jadranje. Zame, je to tudi prvi samostojen večdnevni odhod od doma :). Upam, da nam bo vreme naklonjeno. Pravzaprav si želim vsega po malem. Predvsem pa tiste tišine na premcu in vetra v laseh.
Še dobro, da mi je gospod Asics namenil malce več počitka v naslednjem tednu, da mi ne bo treba sam tekat po otokih in bom lahko uživala v vonju jeseni in morja. Kaj češ lepšega!
Retuširanje
Enkrat na morju se z Manimejkerjem pogovarjava o letih in nekako med vrsticami razberem, da on se pa ne stara. Ali pač, da zgleda mlajši kakor dejansko je. Ha, ha, ha!!! Pa takih je kar nekaj okoli mene! Teh, ki se “kao” ne starajo. Pustimo jih v iluziji, sej se bejbe na naslovnica Cosmopolitan-a tudi ne. O tem malce kasneje! Enim se seveda bolj vidi, drugim manj. Jaz sem včasih povsem presenečena, ko punce listata po svojih albumih in na kaki fotki ugledam sebe. Poleg tega, da dokaj pogosto spreminjam barvo in dolžino las, so spremembe tudi drugače vidne. Itak pa, da se v sebi še vedno počutim enako.
No in ker stvarem rada pridem do dna. Sem Manimejkerju naredila hiter retuš fotografije, kjer se oba pošteno smejeva. Za večji kontrast seveda (gubice okoli oči in ust so očitno številčnejše). Na Macu imaš v I-Photo retuširni čopič in v nekaj sekundah polikaš gubice, kako pegico, mozoljček, znamenje, karkoli že. Povabim ga k ekranu in nato stisnem gumb Undo. Kako je bil presenečen! 🙂 Tudi v Photoshopu se to naredi v parih sekundah, tako še malo bolj profesionalno. Za moje pojme precej NENARAVNO.
No zdaj pa k revijam. Včasih sem kupila, za na morje kako revijo, zdaj ne več. Vendar kljub temu opažam čedalje večjo photoshopiranje, že v samem mimohodu mimo trafike. Na naslovnicah so 50 letnice enako zlikane, kot 19 letnice. Pa kam to pelje? Pa ne samo zlikane, še telo imajo vse na enak način oblikovano.
Evo sem naredila eno hitro retušo, kar na sebi. Tako, ki ti vzame največ tri minute. Mislim, da je razlika očitna. Sem iskala kako fotografijo z neta. Konec koncev, pa sem svoje fotke že objavila na blogu in resnica je pač taka kot je. 🙂 Lahko se zlikam na vsaki fotki, vendar dokler ogledalo še nima photoshop programa, je vse precej nesmiselno. :)))
Pa lep začetek tedna vam želim!
You must be logged in to post a comment.