tinasurfazavas


by 3 komentarji

Podaljšano poletje

Ga ni, ki bi se pritoževal čez tole vreme.
Včeraj smo skočili na Katarino. Pravzaprav smo se me tri, pridružile bratovi odpravi. In zopet je bilo zelo vroče. Vendar smo se v senčki podprli  s kosilom in pot navzdol nam je bila bolj naklonjena.

Manimejker, pa si je zaželel izleta na morje. Tako sem se danes zbudila ob 6h. Vstala pa sem minuto pred sedmo in se po 100 letih odpravila na jutranji tek. Dan, ki ga začneš s tekom v sončnem jutru, res ne more biti slab. 🙂 Ob 10h smo nakupovali sadje pri sadjarju in malo za tem  smo že razgrinjali brisače na Debelem Rtiču. Morje je še toplo. Kopalcev malo. Midva sva uživala v branju ob šumenju morja. Lumpi pa sta kartali v hiškah in se igrali mali tabornici.

Super je bilo. Zaključili smo s pizzo in sprehodom čez Koper in hitrim mimohodom čez Lunin festival.
Nikoli mi ni bilo jasno tole primorsko obešanje perila! Predvidevam pa,  da tu prebiva celotna nogometna ekipa. 🙂

Poletja kar ni konec. Se že veselim naslednjega vikenda.


by 2 komentarja

Vsak za sebe

Jaz sem tekala že v srednji šoli. Vedno, ko sem se imela za učit ( to ne pomen da sem se učila), sem se proti večeru odpravila tekat. Nekoč se mi je pridružil oče. Po pravic ne vem,  če je  kdaj odtekel maraton. Na smučeh vem da ga je, pa tudi ta dolge trojke je tekel z nekimi atleti. In seveda za razne take podvige pravi: “To moraš doživeti, to se ne da opisat……. DA POTEM NIKOLI VEČ NE GREŠ! ” 🙂 Je pa vseskozi športal in se udeleževal raznih tekmovanj. Tako mi je med takratnim skupnim  tekom predlagal, da se vmes malo razgibava še z raznimi vajami (visoki skiping, prisunski koraki, malo pošprintava… ). Pa sem ga imela za norega! Drugič sem se mu izmuznila iz sobe, obula superge in trimčkala svojo ustaljeno progo.

 Zdaj pri svojih 35 letih pa sem ugotovila, da sem prepočasna. Rada bi tekla hitreje. Trmasta sem precej, tudi kadar nimam kondicije, več o tem tule.  Tako sem  začela raziskovati  treninge za tek in ugotovila, da obstajajo tudi Fartlek, Tempotek, stopnjevani vzdržjivostni tek … Vse živo! O.k., samo kako začeti?  Miss Deha, mi je povedala za stran ASICS. Tu si namreč lahko nastaviš trening. Tudi Nike ima nekaj podobnega, sam mi ni všeč, ker nima opisa različnih tekov. Tako sem si nastavila tudi željen ciljni čas. Pod dve uri za 21km (poveš tudi da si že tekel 21km  s časom 2:11) in zato me je vprašal, če sem sigurna, ker bo težak trening in s tem večja možnost poškodb! Seveda sem sigurna! Kake poškodbe!  Huje kot da tečeš 16 km na trmo že ne more bit! Gremo!

Takoj drugi dan  mi  ob 14h na mail pošlje:

Pa halooo! Ta pa zna težit! Ko bi se dalo kak tak program za pisanje diplome nastavit, tudi ne bi bilo slabo! Ampak pustimo zdaj to. Zdaj smo pri teku. Plan je sedaj že malce spremenjen, ker mu sproti vnašam stvari in kak počitek sem premaknila, ampak gre. Zdaj sem v fazi Getting Faster. Ta faza me je itak najbolj zanimala. Pa tudi na tole teženje, po mailu sem se navadila.

Danes imam zopet stopnjevalni vzdržjivostni tek. V sredo sem ga tekla skupaj z bratom. Vmes me je  čisto pobralo. Pri skakalnicah v Mostecu, sem kar hodila v klanec, ampak na koncu sem le stisnila še zadnji km in sama sebe presenetila.

Sumim pa, da se bom mogla malo bolj poglobit v prehrano. Pred omenjenim tekom sem pila limonado in vmes, ko me je pobiralo, sem čutila kamne v želodcu.
Me pa daje tudi večja lakota, vendar je ta zagotovo povezana tudi s prihajajočo jesenjo in hladnimi večeri, malo pa tudi s tekom.
Tako je to zdaj pri meni, vse v tabelicah, čist ne-tipično zame. Kako pa pri vas?


by

Z otroki na Polhograjsko Grmado

Zvečer me je Manimejker presenetil z idejo da bi šli na kak hrib. Ker sem imela v planu daljši tek in popoldanske aktivnosti sem malce zavihala nos, vendar sem se hitro premislila in predlagala krajši (pol dnevni) izlet na poznano destinacijo, da bo za ziher kratka! 🙂  Pa smo šli na Polhograjsko Grmado. Meni ljubo destinacijo. Pa je bilo res vroče! Predvsem tisti del od cerkvice do vrha. Tam otrokom vedno zmanjka motivacije, danes pa bi jo kmalu še meni :). Hitro sem ju začela hecati,  da višje ko smo, bolj je cerkvica mala, taka za u žep. Kot majhna hišica iz lego kock. Na 10 korakov smo merile.

In se privlekle do dreves in od tam je spet šlo. Na poti navzdol, pa smo srečali kar nekaj kričečih otrok. Mali 3 ali 4 letnik je kar s palico mlatil svojega očeta, dokler mu jo ta ni zabrisal v dolino. Pol je bil pa šele jok. Hecno mi je, da mi je bilo takoj  jasno, da je fante vajen počitka ob tej uri in pravzaprav ni bila njegova krivda, ko je udaril histeričnega po incidentu. Njegovo telo je navajeno počitka ob tej uri. Rada bi kdaj sebe videla v podobni situaciji, da bi znala precenit kaj je prav in kaj ne. Sigurno, se nam je kdaj kaj podobnega pripetilo,  pa se trenutno (na vso srečo) tega ne spomnim. Priporočam, da se starši z mlajšimi otroci odpravite bolj zgodaj, da bodo ob počitku že pri avtomobilu, če seveda niso še tako mali, da jih ob morebitni utrujenosti naložite v ruzak in odspijo svojo kitico.  Pa da ne bo kdo mislil, da me motijo kričeči otroci. Sploh ne! Bolj ko drugi kričijo, manj svoje slišim! 🙂
Drugače pa je res lušna tura. Vrhnji del, ko je malo bolj strm, se mojim Lumpam zdi  nevaren, ampak se spopadeta z njim in sta potem navdušeni na vrhu.  Do hribov je pa itak treba met rešpekt. A ne?

Ambasadorka 🙂

 V koči smo se posladkali  z pehtranovim pecivom in štrudlom. Brez tega itak ne gre, pa tudi gumijaste medvedke sem imela, za pogumne planinke. Pri sestopu  (Mačkov graben) so pa potoki tako zabavni, da otrokom hitro mine. In ker na koncu pride najboljše,  smo utrujene nogice pohladili v mrzlem potoku  kot pravi planinci :).