tinasurfazavas


by 7 komentarjev

Šiviljski tečaj

Moja nečakinja si je za svoj 11. rojstni dan, zaželela šiviljski tečaj. Ker se nam ni izšlo drugače, smo se odločile, da bo potekal v tem zadnjem tednu pred šolo. Malce je nadležno, ker so udeleženke na tečaju tako različnih starosti, 4, 7 in 11.
Ampak drugače ni šlo:(. Naš prvi projekt je bil, šivanje preproste blagovne vreče za umazano perilo.
Babi nam je podarilo staro posteljnino. Jaz pa sem ponudila vrečo flikic in puncam so se učki kar svetili.
Prve so izrezale črke iz papirja, nato iz blaga, lepljenje in šivanje. Nečakinja je vse zašila sama, vključno z aplikacijami in gumbnico (luknjico za trak). Moja 5 letnica, pa se je opogumila za obrobljanje ene črke in  ravne šive. 4 letnici,  no skoraj 5 letnici,  pa je bilo vglavnem dolgčas.  Za jutri, si moram zamisliti projekt, ki bo vključeval še najmlajšo, če ne bo hudič! 🙂


by 4 komentarji

Rabeljsko jezero

V petek sem se se z novo pečeno mamico dvojčkov podala na Šmarko. Po čudnem naključju sva tam srečali skupno prijateljico. Jaz sem izdala načrt, da grem v soboto najverjetneje sama v hribe (imam prost dan) in malo pred tem sem se hvalila, da sem se vrnila iz Vassilikija. Seveda  sem vedela, da je to glavni hobi Managerke zadnjih nekaj let. Povabila me je  na Rabeljsko jezero, tako na izlet All inclusive. Surf oprema od A do Ž, prevoz,  pa še inštrukcije. Sej bi bilo res noro, da bi ponudbo zavrnila in v vročini lezla v hribe.

 Prvič sem slišala za Rabeljsko jezero. Pihalo je bore malo, vendar je narava prekrasna. Podobno Bohinju, sam mogoče bolj tiho in gore okoli so čudovite. Tele Rabeljske špice ali Cinque punte po italijansko  so me očarale. Vsaj pol ure sem prebila na netu, da sem našla uradno ime za njih.
Debata je tekla od trenutka, ko sem se usedla v avto, se za trenutek prekinila, ko sva bile na vodi (jaz sem kljub slabemu vetru uživala) in se nadaljevala do izstopa iz avtomobila. 🙂
Seveda me je zaneslo tja kamor menda zanese začetnike, ampak sem se s pomočjo “inštruktorke” izvlekla in se vrnila na sam start. Fotk je bore malo in te ki so,  imajo premalo svetlobe :(. Ob vseh  temah in debatah sem pozabila na fotkanje.
Ne srečaš vsak dan takega človeka, ki ti ponudi čudovit dan v naravi z All inclusiv opremo in surfarskimi nasveti. Marsi svaka čast in hvala za res čudovit dan.


by 1 komentar

Jonsko morje IV

Prednost ladje je tudi, da smo vzeli s seboj svoj avtek in tako smo lahko poljubno raziskovali plaže. Vsak dan se nam ni ljubilo, vsak drugi dan pa zagotovo.
Na Z strani otoka so plaže z drobnim belim peskom in belimi kamenčki.  Manjši minus je, da se je  navadno treba spustiti po številnih stopnicah in nazaj grede seveda vzpeti. Tudi 370 stopnic smo našteli :).  So pa plaže sanjske. Na nekatere vozi ladjica. Tako na kako uro strese sveže kopalce in pobere že pečene.  Ena iz med takih je bila meni najljubša. Imela je celo skale primerne za plezanje in seveda za kasnejši skok ( res globoko dno). Tu smo se potapljali. Jaz  najmanj, naša najmlajša, pa se je izkazala za pravo malo sireno. Mislim,  da bo letos s plavalnim tečajem nadaljevala.

 

 
 
 

 

 

 

 

Ko se je bližala polna luna se je vreme malo poslabšalo in na Z strani so se valili prav hudi valovi. Taki pravi surfaški in prav dobro smo se nazabavali z  Hello Kitty desko. Manimejkerja je  Mitch Buchanon wannabe spodil iz vode, ker so valovi postajali previsoki.  Dejal je, da je slab zgled drugim in otrokom. Meni se je zakolcalo po pravi surferski deski (bo res treba diplomo spacat).  Ampak tudi tale vožnja po peni je bila lušna.  Res čudno, da nismo videli nobenega surfača (takega z desko) ob tako pestri športni ponudbi. Kasneje v lagunah so bili pa Wind surferji in Kiterji v takih valovih, da te k’r v želodcu stisne (žal nimam fotk- crknila baterija).