tinasurfazavas


by 2 komentarja

V znamenju 10.Kraškega malega maratona

En večer sva z Miss 10 par of Camper ob lahkotnem čveku pretekli skoraj 10 km. Da o njenem vklaplanju Iphona in ob težavah branja podatkov moje ure raje ne govorim. Tekli sva misleč, da sva pretekli polovico manjšo razdaljo:)). Kmalu za tem, sem se prijavila na 21 km na 10. mali Kraški maraton. Mislila sem si, da mi 8 km tek ne predstavlja nobenega izziva. Vsak, ki je vsaj malo aktiven, lahko preteče 8 km brez predhodnih priprav (rabi le zdravo športno trmo). To zimo sem kar nekajkrat tekla in ker sem že jeseni pretekla 21 km in preživela, sem si zastavila višji cilj, kot dodatno motivacijo.
Vmes smo odšli na družinsko enotedensko smuko. Nekajkrat me je sicer mikalo malo potekati, vendar ob celodnevnem uživanju v smučariji na soncu, sem si ob večerih raje privoščila savno in čvek.
Po smučanju sem si rekla, da malo potreniram in odšla na dva 6 km teka po Rožniku. Enkrat sem skoraj bruhala, drugič pa skoraj izdihnila. Beda. Mogoče pa so mi med smučanjem zrasle mišice zaviralke teka. Groza!
O.k. Je kar je. Vem da sem po naravi trmasta, tko da bom pač grizla kokr se bo dal, pa upam da preživim.
Danes sem se bolj pesimistično podala na en daljši tek, da se malo preizkusim. Z Manimejkerjem sva se odpravila okoli Rožnika, vendar ker on nima večjih tekaških ambicij (mislim da je bil to njegov 1. letošnji tek – prijavil se je na 8 km) sem ga morala na 8 km žal zapustiti. Tempo mi je bil za malenkost prepočasen in ker se po Krasu sigurno ne teče le po ravnini, sem se pri Čadu zapodila še na Rožnik in nato po Jesenkovi poti do Hale Tivoli. Na koncu sem poskusila še zadnji kilometer vzdrževati nekoliko večji tempo in tako pretekla 12 km.

Statistika kaže, da sem letos tekla 7x in pretekla skupaj 50 km kar pa ni tako zelo malo.
Torej ni vse tako črno kot si sama pobarvam.

V nedeljo potrebujem le lepo vremo in močno psiho. Pa bo!


by 3 komentarji

Crkujejo kot novoletne lučke

Polna optimizma sem stopila v novo leto. Pa mi je takoj po novem letu crknil pomivalni stroj. O.k. Elektronika. Baje se mi ne splača popravljat. O.k. izberem novega. Naročim in seveda tudi zmontiram. Še kar zabavno.
Prejšnji teden pa začne računalnik neki mlet, pa mlet. Resetiram. Spet probam neki delat, pa melje, pa melje. Kličem osebnega računalniškega mojstra. Seveda predlaga že naročeno. Ne morem verjet! Moj prvi računalnik umira, še preden je upihnil prvo svečko (še dobro ker je garancija 1 leto). Žalostna! Ni zabavno. Najdražji ga odnese na servis.
Da bo mera polna ponoči najmlajša pobruha celo posteljo in še vse kar paše zraven. In proti jutru vsa zmečkana ugotovim da stoj ne ožame perila. O.k. Sem pač preveč naložila, zložim nekaj ven in ponovim postopek. Nič. O.k. crkne pralni stroj. Cel žur. Sploh ni zabavno! Sprva sama pogledam stroj in ugotovim, da črpalka dela. To sem namreč že sama menjala. Centrifuga ne dela. Kličem serviserja. Pride. Zaračuna 20 evrov za diagnozo. Zopet elektronika. O.k. Stroja sta oba stara 6 let in kot zgleda, da zdaj stroji delajo 6 let. Nič. Odločim se za popravilo. S serviserjem se čudiva, saj nova elektronika sploh ne dela, morda je zanič ali pa je še kaj drugega. Serviser obupal, preveliki stroški! Kupujem nov stroj.
Tok o ekologiji. Pa zakaj delajo tako pokvarljivo robo? Pa zakaj ima vsak telefon svoj polnilec? Pa zakaj je ceneje nov stroj kupit, kot menjat dve tablici v stroju?
Sranje! Tudi moj Manimejker je izčrpljiv vir in skupaj se odločiva za nov stroj. Glede na to, da se popravilo vleče cel teden in da nas potem še en teden ne bo, mi je najvažnejši, najhitrejši rok dobave. Baje, da jutri pride. Upam da bom našla pot do vrat, pri vsem tem umazanem perilu.
Naporno je tole!
Da pa ne bo vse tako črno, sem si privoščila še en izdatek. Kupila sem si dereze. Take, ki so primerne tudi za tek.

Danes sem jih v soncu tudi preizkusila. Pognala sem se kar na Rožnik. Moram reči, da se super obnesejo. Si veliko bolj stabilen kot brez. Vendar daljših tekov ne bi priporočala. Proti zdrsom je super, ne izključuje pa zvitja gležnjev. Vsaj zdaj, ko se vse topi in je občutek podoben teku po peščenih plažah. Seveda, z veliko domišljije.