tinasurfazavas


2 komentarja

Tekaška krila

Za 17. Lj. maraton sem sebi zašila prvo bleščičasto krilo, ki se je super obneslo, predvsem pri skakanju v snežno belem gozdu, kjer je uspešno zakrila mojo zadnjico. Več tule.

Malo je trajalo tako kot večina stvari pri meni :), da sem jo dodelala in zdaj je nared. Če si jo želite, jo pri meni dobite,  samosvojo bleščičasto krilce! Za frfotanje v vetru, za podiranje rekordov, za popestritev dneva ali pa kar tako, ker imate radi lepa krilca. 😉

kiklca tek6 kiklca tek5 kiklca tek4 kiklca tek3

Krilo je iz tanke prosojne mreže na katero so nalepljene bleščice (material za plesna oblačila) tako da je super lahka in zaključena z gumirano nedrsečo elastiko, tako kot jo srečate na kakih smučarskih gamašah, smučarskih  hlačah ali pa bundah. Ni primerna za samostojno nošnjo (mogoče za zelo drzno tekačico), ampak za čez dolge, tričetr ali pa čisto kratke hlače. Pere se ročno. Upam, da bo postala ne-pogrešljiv kos vaše športne garderobe ;). Za tiste, ki pa imate neukrotljive lase kot jaz pa lahko izberete še ujemajoči se trak,  da bodo lasje ostali tam kjer ste si zamislile.


4 komentarji

Delavnica kvačkanja

in šivanja. Z mojo nesojeno sodelavko ,:) tisto iz zgodbe Multipraktik d.o.o., sva se zopet podali v šolo na delavnico. Lani sva izdelovali božičkove kapice,  letos pa sva pripravili reciklažno delavnico. Staršem in otrokom sva naročili, da prinesejo stare ljube  in neljube, premale, strgane majice, ki jih ne potrebujejo več. Povabile sva jih tudi k sodelovanju, če le utegnejo. Nekaj jih je pa le prišlo, saj je dodaten par rok  vedno zelo dobrodošel.

Prve sva jim prikazali kako iz T- shirta naredijo trakove in te povežejo v  prejo in klopko. Kasneje pa kako  nastane uporabna preproga ali pa zgolj povštrček za sedež. Fantje so se kvačkanja lotili tako zagreto, da je bilo treba nekatere kar večkrat opozoriti, da bi morda kvačko lahko malo prepustili  sošolcu. 😉 Druga najbolj zanimiva stvar, predvsem fantom, je bilo pletenje igrače za hišnega ljubljenčka.

preproga 2

Dekleta pa so ob pomoči moje starejše lumpe pletle zapestnice in naglavne trakove iz 5-ih trakov, ki smo jih ravno tako  prej narezale iz majic. Kdor ni kvačkal preproge,  se je uril  v kvačkanju verižice in moram reči, da jim je šlo zelo dobro. Za konec pa smo prav tako iz T-shirtov ali pa  ostankov blaga zašili enostavne vrečke, napeljali vrvice in jih napolnili z izdelki.preproga 1

Jaz in moja nesojena sodelovka sva bili čisto navdušeni in  izmučeni po 4 polnih urah delavnice.  Nastali so krasni izdelki in ostalo je še kar nekaj  klopk , ki so  ostale v šoli, da bodo otroci dokončali male preproge, ki jim bodo služile za igralne podlage v razredu.

V veliko veselje je deliti ročne spretnosti in ideje s tako publiko.


3 komentarji

Intenziven vikend

Čakam da mi laufanje zalaufa, sam bo treba vsaj malo laufat, da bo lahko zalaufal.  To, da sem v London vlekla s seboj  tekaške superge (za dva dni), ki so zasedle vsaj 1/3 že tako malega kovčka, vam sploh ne bom razlagala…ITAK, laufala nisem, čeprav kilometrov je bilo kljub temu res veliko. Vreme je bilo angleško deževno in narava je že vsa v cvetju.

P1130464

Dež pa je povsem nemoteč v ogromnih galerijah in muzejih. Tokrat je bil na vrsti Bristish museum, ki je super. Absolutno prevelik za en dopoldan.;)
Tower of London ,  je navdušil predvsem Manimejkerja, ki je tudi drugače veliko večji ljubitelj zgodovine kot jaz.

2013-03-09 15.17.32

Predstava The Curious Incident of the Dog in the Night-Time je imela noro scenografijo, bojda je knjiga tudi super, več o tem, ko jo preberem.

2013-03-08 19.16.27

Lichenstain  me je 100% presenetil. Nikoli nisem bila velik fun pop arta, ampak formati, barve, predvsem rumena, in res veliko pikic, me je povsem fasciniralo.

2013-03-09 17.59.53

Bilo je intenzivno in čudovito, sploh pa v hiški s takim pogledom na lasten vrt.

P1130462

Na domačem balkonu pa so odgnali zvončki in tulipani. KONČNO!

Za materinski dan, so mi punce nabrale mnogo preveč zvončkov s koreninicami. Žal ne vedo, da so mi res ljubši, točno tam kjer lepo uspevajo, na travnikih blizu Save. Hecno kako me znajo stvari razžalostiti, čeprav so tam, da bi me osrečile. Tako sem svojo nezadovoljstvo skušala potlačiti, skriti pred srečnimi otroškimi očmi, vendar me je sitnoba zasledovala na vsakem koraku. Zadržala sem jo v sebi, vse do večernega plavanja, kjer sem jo povsem odplavila. Čudeži športa, vam rečem.

Tole knjigo pa sem danes dokončala. Govori prav o slednjem, o osebni rasti, vzgoji, o odnosih v družini in vpivih družinskih genov, naslov je  Karieri iz strasti, avtorica je Orenia Yaffe-Yanai.

2389

Priporočam!


Zima nekje drugje

Na kulturni dan smo se odpravili v Filharmonijo na tolkalni “koncert”, najverjetneje že 3 ali 4 leto zapored in bilo je odlično, kot vedno. Priporočam. Ker je oče bivše sovrtičkarke član tolkalnega orkestra, se nas je zbralo kar nekaj staršev bivših so-vrtičkarjev, letos prvošolcev, ki so se raztepli po različnih šolah. Tako smo po koncertu odšli na daljši čaj, kjer smo si izmenjali sveže vzgojne in ne vzgojne ukrepe, pokramljali o šoli in predvsem o zunajšolskih dejavnostih.

Kljub temu, da mi je v soboto rit zmrzovala v pustnem kostumu na ljubljanskih ulicah v turobno mrzlem vremenu, je padla odločitev, da v nedeljo pa na lepše, na sneg. Velika Lumpa si je želela smučat, mala Lumpa in mama pa tekat na smučeh. Tako smo si zopet izbrali Pokljuko. Ker nismo našli še ene družine za družbo (no prav veliko nismo iskali) smo s seboj vzeli, še mojo 12 letno nečakinjo, za družbo naši 9 letni smučarki. Že na poti na Pokljuko so me očarale res močno zasnežene smreke in dobro splužena cesta je bila dobesedno urezana v snežno pokrajino. Čudovito, vendar zopet mrzlo. Ta veliki punci sta jo ubrali v smer smučišča in za njima tudi Manimejker v tekaški opravi. Midve z malo Lumpo pa v sposojevalnico po male tekaške smučke. Medtem ko ji razlagam da bova vsaka svoje smučke nesli do steze, me že prekine in opomni, da to niso njene, ampak sposojene smuči.:) Tako se je nadaljevalo naslednjo uro s pripombami in z njenim nasmehom do ušes. Za začetek sva odšli do deklet na smučišče in nič se ni pritoževala nad klancem. Po klancu navzdol pa je celo pela in drvela kot sneta skira. Odšli sva še do stez, kjer je ona “tekla klasiko” jaz pa skate tehniko. Ker sem sama samouk tekač in ker nikoli nisem tekla klasike, sem se hitro počutila izgubljena in brez kakih pretiranih nasvetov za malo Lumpo. Malo sva špegali, ko je nekdo na strelišču imel učne ure drsenja brez palic s samimi smučmi in sva ponavljali vaji. Mali Lumpi je bil vse res zabavno. Predvsem pa jo skoraj nikoli ne zebe in jo vedno znova zanimajo nove stvari, povsem drugačna od starejše sestre. Čeprav nobena od naju ni točno vedela kaj počne, sva se neizmerno zabavali. Po kaki uri hecanja sva ponovno odšli do smučišča kjer smo pomalcali in seveda hvalili, ta-veliki dve, ki sta se bojda le malo kregali in predvsem res veliko smučali.
Manimejker je že odtekel svoj krog in tako sem bila na vrsti jaz. Izbrala sem si 7-8 km progo, no Manimejker mi jo je izbral. Sprva sem uživala, na koncu pa celo malo trpela, ampak sej vse to paše zraven. Edino kar sem zopet pozabila je maža za smuči, ki nikakor niso hotele drseti. Sej sprva je bilo kar fajn, ko si misliš se bom malo bolj matrala, ampak ko pa klancev noče biti konec in smučka na tisti kratki ravnini ne zdrsi, tebi pa je vroče, da bi se slekel do gat, pa veš da je še vedno minus in da te je prej pošteno treslo, bi pa res pasalo če bi le malo bolj steklo, tudi kaka plastenka vode bi prav prišla.
Srečala sem tri tekače in vsi smo bili očarani z naravo in nobeden ni vedel katera pot vodi kam, vendar pa prav tako to nikogar ni motilo, vsi so imeli nasmeh do ušes :).

2013-02-10 14.21.29 2013-02-10 13.54.32

Vmes sem veliko razmišljala o otrocih in njihovih dejavnostih in kako je res fino, da najdeš nekaj kar jim ustreza in kako jih to bogati. V veliki meri pa so te dejavnosti povezane z vaditelji, ki so glavni faktor tako pri motivaciji kot tudi pri razvoju. Pa naj gre to za inštrument, nek individualni šport ali pa skupinski šport. Hkrati pa te vaditelji, mentorji, trenerji v veliki meri vplivajo na gradnjo njihove samopodobe, karakterja in cele osebnosti.
Nedeljo sem zaključila s treningom plavanja in moram priznat, da sem kar utrujena, ampak tisto sonce, ki je včeraj sem pa tja pokukalo iza oblakov, mi bo verjetno v inspiracijo do naslednjega vikenda, glede na to da zopet sneži.


2 komentarja

K izviru Kolpe

Ena od Jeklenih deklet je praznovala okrogli rojstni dan. Povabila je na piknik v Kostel. Ker v te kraje še nikoli nismo zašli, smo se pred piknikom odpravili še k izviru reke Kolpe. Napotili smo se v smeri Unca, mimo Cerknice, čez Babno polje in že na poti tja, so me nervirali ob cesti puščeni avtomobili ( zagotovo gobarji). Do Gorskega kotarja na hrvaški strani ni ravno malo gozdno-gobarskih poti.  Parkirali smo na označenem parkirišču in se napotili do izvira.

 Pot je gozdna in ne preveč naporna. Na poti smo se spotikali ob jurčke in ostale gobe. No, nekatere so nam nesramno mežikale.

 Videli smo stare marele, mušnice in mislim, da so tile na desni turki.

Bojda bo dobra gobarska sezona.

Pri izviru pa je precej pomirjajoče-zeleno.

Medveda na srečo nismo srečali. Smo pa na poti nazaj srečali košuto. Skočila je čez cesto, se ustavila ob robu, nas premerila s pogledom in odskakljala naprej v gozd. Punci sta bili šokirani nad njeno pojavo. Midva pa srečna, da ni končala na avtu. Nekaj metrov naprej, je čez cesto prihitela še srna. Tako smo imeli poleg res pisanega pohoda po narodnem parku, še mali safari.
Piknik se je odvijal v majhni vasi Jakšiči. Ob iskanju družbe lumpam, smo imeli še voden obhod po sosednji res stari hiši. In videli ter slišali marsikatero zanimivo reč.
Lumpam smo tako priskrbeli družbo dveh lokalnih fantov (drugače sta iz LJ) in ob Manimejkerjevi spretnosti je nastal še en lok.

 Še več veselja kot z lokom, pa sta imeli s pitjem studenčnice, guncanjem  in s samim ognjem, ki nas je prav prijetno grel. Prav lušno praznovanje.

 Tudi brez gob nisem ostala. Dobre so bile.